2021 ne bo prineslo višjih davkov, tudi davka na nepremičnine (še) ne bo

Šircelj je na današnji seji odbora DZ za finance povedal, da je predlog proračuna za prihodnje leto usmerjen v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva ter hkrati skrb za blaginjo posameznikov. Zaradi drugega vala epidemije covida-19 se bo okrevanje začelo pozneje, ne že oktobra letos, kot je predvidevala vlada, pač pa verjetno konec tega in na začetku prihodnjega leta, je dejal.

Proračun za leto 2021 je DZ sprejel že novembra lani, predlog danes obravnavanih sprememb pa po Šircljevih besedah upošteva veljavne in še načrtovane ukrepe, ki jih vlada sprejema v protikoronskih zakonih. "Upošteva tudi negotovost glede razvoja dogodkov v prihodnje," je dodal minister.

Potem ko je morala vlada zaradi ukrepanja ob epidemiji letošnje proračunske odhodke povečati za približno tri milijarde evrov ter nekoliko oklestiti apetite glede prihodkov, je Šircelj danes povedal, da je za leto 2021 predvideno postopno naraščanje prihodkov ob stabilizaciji odhodkov. "S tem se bo primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševal," je dodal.

Za leto 2021 je določen najvišji obseg izdatkov pri 13,47 milijarde evrov, prihodki pa naj bi dosegli 10,72 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako predviden v višini 2,75 milijarde evrov oz. 5,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Letos naj bi se primanjkljaj v proračunu povzpel do 4,2 milijarde evrov.

Za financiranje primanjkljaja bo po Šircljevih besedah potrebna zadolžitev v višini 6,7 milijarde evrov. Hkrati je napovedal, da bo država prihodnje leto odplačala za 3,7 milijarde evrov dolga.

Zagotovil je, da je obseg odhodkov načrtovan v višini, ki omogoča izvajanje domačih razvojnih programov in ukrepov ter instrumentov EU za okrevanje in odpornost. Gre za projekte na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, infrastrukture, okolja in prometa, je naštel. Z načrtovanimi sredstvi se omogoča tudi digitalizacijo, podporno okolje za podjetja, turizem, kulturo, izdatna je podpora znanosti, je nadaljeval.

Za investicije sta prihodnje leto predvideni okoli dve milijardi evrov. Šircelj je pri tem izpostavil predvsem prometno infrastrukturo, denimo drugo cev predora Karavanke, napovedal pa še investicije v domove za ostarele, kulturo, zdravstvo, čiščenje voda, varstvo pred poplavami ... "Ne bomo pozabili na športno infrastrukturo," je zagotovil in dodal, da bodo samo občine iz državnega proračuna dobile za investicije 350 milijonov evrov.

"V letu 2021 ne načrtujemo povečanja davkov," je dejal. Načrtovano je, da se bodo nekateri davki znižali, prvi bo po njegovih besedah davek na motorna vozila. Prav tako povečanja ne pričakuje pri dohodnini in tudi uvedbe davka na nepremičnine ali kakšnega drugega novega davka prihodnje leto ne bo.

Poslanske skupine, večinoma opozicije, so k predlogu proračuna vložile 67 dopolnil, katerimi bi na druge programe prerazporedile skupaj nekaj več kot 700 milijonov evrov sredstev. Člani odbora so podprli štiri v skupni vrednosti šest milijonov evrov.

Tri milijone evrov bo tako lahko dobilo ministrstvo za kulturo za zagon projekta Muzej osamosvojitve Slovenije. Dopolnilo so vložile poslanske skupine koalicije, sredstva za nov muzej pa so že zagotovljena tudi v predlogu proračuna za leto 2022, ki ga je odbor obravnaval v petek.

Podprli so tudi tri dopolnila poslancev SNS. Z njimi se namenja po en milijon evrov za dozidavo zdravstvenega doma Slovenske Konjice, obnovo vrtca v občini Ormož ter izgradnjo športne infrastrukture, zlasti v obmejnih občinah.

Ministrstvo napoveduje nižjo obdavčitev avtomobilov

Predlog obdavčitve novih motornih vozil, ki ga bo v kratkem obravnavala vlada, bo po izračunih finančnega ministrstva zmanjšal obremenitev kupcev. 

Na ministrstvu so morali predlog prenove obdavčitve motornih vozil pripraviti zaradi nove metodologije merjenja izpustov, ki bo uveljavljena z letom 2021. Sredi januarja so ga dali v enomesečno javno obravnavo, zdaj pa je predlog zakona o davku na motorna vozila pripravljen za obravnavo na seji vlade.

Zdaj je osnova za davek prodajna cena motornega vozila, po predlogu novega zakona pa bo pri njegovi odmeri odločilna okoljska komponenta. Obdavčitev se bo izračunala iz vsote obveznosti glede na izpuste ogljikovega dioksida ter obveznosti glede na emisijski standard euro. Vsaka od obeh obveznosti se bo določila glede na vrsto goriva, ki se uporablja za pogon motornega vozila. Pri električnih avtomobilih bo pomembna moč motorja.

V tem smislu v novem zakonu tudi ne bo več zapisanega dodatnega davka na motorna vozila, ki je bil za vozila s prostornino motorja nad 2,5 litra uveden sredi leta 2012. Takšna luksuzna vozila so namreč lastniki vse pogosteje registrirali v tujini, to pa je imelo negativne posledice za državni proračun. Za vsa vozila bo tako določen enotni davek, s čimer pa se prenavlja tudi lestvica za odmero davka.

Obremenitev kupcev novih motornih vozil se bo v povprečju zmanjšala, je zapisano v predlogu zakona. Lani so namreč kupci novih vozil v povprečju plačali po približno 460 evrov davka, po tem predlogu pa se bo ta znesek ustavil pri približno 160 evrov. To pomeni zmanjšanje davčne obveznosti v povprečju za več kot 65 odstotkov, dodajajo na ministrstvu.

Zmanjšala se bo sicer predvsem obremenitev avtomobilov višjega cenovnega razreda, za katere ne bo treba več plačevati dodatnega davka. V državnem proračunu je zaradi tega pričakovati za približno osem milijonov evrov manj prihodkov. Dodatnih 21 milijonov evrov izpada v prvem letu uveljavitve zakona pa na ministrstvu pričakujejo zaradi spremenjene lestvice za odmero davka.

A bolj pomemben se jim zdi pozitiven signal, da se tudi z zmanjšanjem obremenitve pospeši prodaja motornih vozil. Epidemija covida-19 je namreč zmanjšala prodajo tudi proizvajalcem avtomobilov.

Lani je sicer država pobrala za skupaj 45,2 milijona evrov obeh sedanjih davkov na motorna vozila.

DZ mora zakon sprejeti še letos. Konec leta 2020 se namreč izteče zdaj veljavno prehodno obdobje, v katerem veljata dva različna preskusna postopka za merjenje izpusta ogljikovega dioksida in porabe goriva. Od 1. januarja 2021 bo za nova vozila veljala le še novejša od obeh metodologij, medtem ko bodo rabljena še vedno opremljena s podatki na podlagi starejše metodologije. To bi lahko z vidika obdavčitve vozil pomenilo neenako obravnavo.

Opozicijo v predlogu proračuna za leto 2021 skrbi zadolževanje

V opoziciji so sicer do vladnega upravljanja z državnimi financami kritični. "Skrbi me velik primanjkljaj in brezbrižnost v tem primanjkljaju," je opozorila Andreja Zabret (LMŠ). Načrtovani obseg zadolževanja se ji zdi prekomeren in tudi sicer je kritična do načrtovane proračunske porabe. "Brez omejitev je vsak dobil, kar je želel," je dejala o razrezu porabe po posameznih proračunskih porabnikih.

Načrtovana poraba se zdi visoka tudi Matjažu Hanu (SD). "Poraba je visoka, tudi zadolžili se bomo veliko, a enkrat bomo morali to vrniti," je dejal. Zato se mu zdi pomembno, da se bo s proračunskim denarjem financiralo takšne investicije, ki bodo vložena sredstva vračale.

"Skrbi me zadolženost," je nadaljeval Jože Lenart (LMŠ). Kot je ugotovil, predlog proračuna temelji na investicijah, ki nimajo podlage v realnih prihodkih gospodarstva, pač pa na zadolževanju in "tako zelo opevanih evropskih sredstvih". Vendar Evropska komisija za črpanje evropskih sredstev postavlja določene pogoje, je opozoril.

Igor Peček (LMŠ) je pozval, da je treba biti pri odplačevanju dolga previden. "Zniževanje dolga je težka in zahtevna naloga," je ugotovil.

Po drugi strani je Robert Polnar (DeSUS) menil, da se je treba zadolžiti za toliko, kot je potrebno pri premagovanju posledic epidemije. "Nov dolg je nujen, vprašanje pa je, kako ga porabiti," je menil tudi Luka Mesec (Levica).

Tudi Andreju Rajhu (SAB) se zdi prav, da država ukrepe za premagovanje epidemije financira z zadolževanjem. Če bi se strogo držali fiskalnega pravila, ki zahteva, da potrošimo toliko, kot ustvarimo, potem bi že zmanjkalo denarja za plače, je ugotovil. V načrtovani proračunski porabi sicer v SAB vidijo precej nejasnosti in nepreglednosti, zato so pripravili več dopolnil.

Marko Pogačnik (SDS) je zagotovil, da vlada deluje odgovorno, kar dokazuje tudi zvišanje bonitetnih ocen Slovenije. "To pomeni, da so javne finance stabilne, zato kritike opozicije niso upravičene," je dejal. Povečanje načrtovanih odhodkov gre za zajezitev epidemije, za pomoč gospodarstvu in tudi zdravstvu, je zagotovil.

Odbor DZ za finance je na današnji seji podprl še predlog zakona o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022, v katerem sta med drugim zapisana zvišanje povprečnine za občine ter uskladitev pokojnin v januarju. S tem so za sprejem pripravljeni vsi proračunski dokumenti.