Regulacija kriptovalut – dobra ali slaba poteza držav?

Kriptovalute delujejo neodvisno od finančnih ustanov, ki bi urejale transakcije. Z drugimi besedami to pomeni, da nad njimi nima nadzora nobena država, nobena centralna banka, nobena gospodarska ali finančna institucija. Gre torej za decentralizirano mrežo, ki deluje brez avtoritete oziroma centralnega organa. V svet bitcoinov oziroma drugih virtualnih valut tako lahko vstopi vsak, ki ima voljo trgovati ali rudariti v računalniški matrici. Čeprav so postopki prenosov in potrjevanja transakcij zavarovani z močno kriptografijo, kar pomeni, da nad vašim virtualnim poslovanjem ne bedi nobena oseba, ampak zapleten matematičen izračun, pa še vedno lahko prihaja do zlorab. Vlagatelji v kriptovalute so lahko žrtve napadov hekerjev ali kraje sredstev kibernetskih kriminalcev. Ogroženi so lahko tudi tisti, ki sodelujejo pri financiranju novih kriptovalut (initial coin offering – ICO). Ustanovitelji jih praktično čez noč ukinejo, kupci pa ostanejo brez vloženega denarja. Kriptovalute naj bi postale uradno plačilno sredstvo kriminalnih združb, ravno zato, ker so sinonim anonimnosti transakcij in naložb.

Če bi se države vmešale v ta zapleteni 'kriptosvet', ali bi nam lahko zagotovile tudi večjo varnost? Bi regulacija posledično morala pomeniti tudi zaščito vlagateljev? Matej Tomažin, iz podjetja Iconomi – slovenske platforme, ki omogoča vlaganje v kriptovalute v obliki skladov, opozarja, da se moramo zavedati, da inovacije vedno prehitevajo zakonske okvirje in da je tako tudi v sklopu virtualnih valut. Vprašali smo ga namreč, ali se mu zdi upravičeno, da država na eni strani vzame davek, na drugi pa ne zagotavlja nikakršne zaščite tistim, ki trgujejo s kriptovalutami. "Pri navezi obeh pojmov – plačevanju davka in zaščiti s strani države – je smiselno povedati, da je vsak posameznik odgovoren za svoja dejanja. Če se spušča v posle, ki so ali pa niso regulirani, mora razumeti tveganja, ki se lahko pojavijo," je pojasnil. Posamezniki moramo torej sami oceniti, kaj lahko pridobimo ali izgubimo, ko se odločimo za gibanje v svetu kriptovalut.

Kako so kriptovalute regulirane v Sloveniji?

Finančna uprava republike Slovenije (Furs) spremlja in analizira področje kriptovalut v okviru nadzora elektronskega poslovanja od leta 2017. Z vidika davčnega nadzora pa so bili pri zavezancih s tega področja posamezni nadzori opravljeni že v letu 2014. Pri nas so kriptovalute regulirane v skladu z obstoječo zakonodajo, in sicer po treh zakonih: Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (DDPO-2) in Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Lani decembra so izdali drugi podrobnejši opis davčne obravnave z virtualnimi valutami po teh treh zakonih.

Iz Fursa so pojasnili, da se kakršen koli dohodek, ki je obdavčljiv po Zdoh-2 (na primer plačilo za opravljeno storitev svetovanja), a ga fizična oseba ne doseže v evrih, temveč v virtualni valuti, obdavči kot dohodek, prejet v naravi. Kar v praksi pomeni, da če mi nekdo karkoli svetuje ali nekaj opravi zame, na primer mi pospravi stanovanje, in mu za to delo namesto v evrih plačam v virtualni valuti, mora prav tako plačati davek. Višina dohodka se določi tako, da se upošteva vrednost virtualne valute v evrih v času, ko je bil dohodek prejet.

Zanimivo je, da se kriptovalute, ki se jih definira enkrat kot valute, drugič kot transakcije, obravnava tudi kot premičnine. In ker pri nas Zdoh-2 določa, da se dohodnina od dobička iz kapitala od osvojitve premičnin ne plača, se zato ne plača tudi dohodnina od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba zasluži s prodajanjem virtualnih valut.

Če pa dohodek zaslužimo kot fizične osebe v obliki virtualne valute pri kreiranju ali rudarjenju, se obdavči kot drugi dohodek. Kar preprosto pomeni, da tudi če rudarimo za hobi oziroma zgolj občasno ali le enkrat, moramo ta dohodek prijaviti in plačati davek.

Kako je z davkom na dohodek pravnih oseb? Furs pojasnjuje, da računovodska obravnava virtualnih valut formalno še ni bila pojasnjena. "Seznanjeni smo, da potekajo strokovne razprave na to temo v revizijski stroki, vendar s stališči nismo seznanjeni," so zapisali.

Rudarjenje kriptovalut je oproščeno plačila DDV

Zakaj? Rudar za potrjevanje verige blokov prejme provizijo, ki jo uporabniki plačajo pri pošiljanju nakazila, in nove kriptovalute, ki nastajajo po naprej določenem obrazcu. Iz tega sledi, da gre v primeru rudarjenja za opravljanje storitev. Da je določena storitev ali transakcija predmet DDV, pa morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, ki jih je podrobneje opredelilo Sodišče Evropske unije. Eden od njih je, da morata biti izvajalec storitev (rudar) in prejemnik storitev v pravnem razmerju, v katerem vzajemno delujeta. Torej, rudar v zameno za svojo storitev dobi od prejemnika plačilo. Zato, da storitev oziroma plačilo postane predmet DDV, pa mora priti do potrošnje oziroma porabe storitev. Pri rudarjenju kriptovalut ne pride niti do pravnega razmerja med ponudnikom in prejemnikom storitev, niti do vzajemnega sodelovanja. Rudarjenje namreč nima določenih strank, saj nove kriptovalute samodejno ustvari omrežje. Prav tako stranka, ki odda nalog za plačilo oziroma prenakazilo kriptovalut, ne ve, kateri rudar bo potrdil transkacijo in tako nima možnosti pritožbe proti njemu, če gre kaj narobe.

Če startup podjetje zgolj izda kriptografski token, ko še ni znano, za katere produkte in storitve jih bo mogoče v bodoče zamenjati, pogoj neposredne povezave med opravljeno storitvijo in prejeto protivrednostjo še ni izpolnjen, zato transakcija izdaje tokena ni predmet DDV. Ko pa se bo kriptografski token uporabljal za plačevanje posameznih produktov in storitev, bodo transakcije obdavčene z DDV-jem.

Kdaj virtualno poslovanje postane dejavnost?

Verjetno največ prahu ta hip dviguje vprašanje, kdaj oziroma v katerih primerih moraš registrirati trgovanje ali rudarjenje s kriptovalutami kot dejavnost? Fizična oseba mora namreč dohodek, ki ga zasluži s s trgovanjem s kriptovalutami, prijaviti (za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti). "Za podjetniško dejavnost gre v primeru, da je opravljanje dejavnosti trajno (in ne priložnostno), da se opravlja na trgu oziroma za trg ter da posameznik deluje kot podjetnik, torej tako, da sam organizira dejavnost, ki jo tudi samostojno opravlja ter pri tem uporabi iste metode, sredstva in postopke, kot bi jih uporabil podjetnik, na primer vodi računovodstvo," so pojasnili s finančnega ministrstva. Ali gre pri poslovanju z virtualnimi valutami za opravljanje dejavnosti, se ugotavlja v vsakem primeru posebej. Ministrstvo za finance skupaj s finančno upravo v tem trenutku pripravlja dopolnitev obstoječega pojasnila, ki bo bolj natančno opredelilo okoliščine, relevantne za presojo o tem, ali gre v konkretnem primeru za opravljanje dejavnosti, so še sporočili.

Uradniki so z zakonskimi določili povzročili zmedo

Če še institucije ne zmorejo skovati nedvoumnih navodil, kako naj torej ljudje vemo, kdaj naj virtualni hobi preusmerimo v posel, se sprašujejo celo strokovnjaki in tisti, ki so jim kriptovalute kruh. Peter Trček, ki vodi podjetje Bitnik in ima po Sloveniji mrežo bankomatov za bitcoine, priznava, da marsičesa, kar so zapisali uradniki, ne razume. "Pogosto sem zbegan, kdaj bi morala fizična oseba smatrati svojo aktivnost kot pridobitno dejavnost in kdaj ne. Industriji bi koristile bolj konkretne definicije. Razumem pa, da se Furs še uči in potrebuje malo bolj ohlapno definicijo. Ali je to upravičeno do državljanov, bomo še videli. Če bodo nedorečenost izkoristili za pisanje nesmotrnih kazni, se bo verjetno našel kdo, ki bo tako pravno nedorečenost tudi izpodbijal. Seveda bi take tožbe bolj motile proračun kot organ, ki bi jih zakuhal," je kritičen.

Prav tako definicije kriptovalutne dejavnosti niso jasne predsedniku Inštituta Libertas in finančnemu svetovalcu, ki se ukvarja s kriptonaložbami, Anžetu Šarabon. "Zelo ohlapno so pojasnili, v kakšnem obsegu mora trgovanje potekati, da se to šteje za dejavnost," je opozoril.

Trčku se ne zdi upravičeno, da davčni organ na lastno pest kuje vedno nove načine obdavčevanja kriptovalut, medtem ko ne sprejema nobene druge regulative, ki bi investitorje varovale ali bi kriptovalute vsaj poskusile klasificirati na višjem nivoju. "To, da isti organ daje mnenja o obdavčevanju, kjer enkrat obravnava kriptovaluto kot valuto, drugič kot finančno transakcijo in tretjič kot premičnino, je skorajda komično," meni.

Ker država ne more dati nikakršne garancije, da bodo kriptovalute obstale, želi pa, kot pri vseh drugih stvareh, v svojo malhko dobiti en del teh zaslužkov, Šarabon meni, da bi bila bolj smiselna obdavčitev kot pri vzajemnih skladih.

Tomažin meni, da je rugalicija lahko učinkovita, če ima določen smisel in je napisana tako, da se bo enostavno izvajala. Odvisno je tudi, kaj država želi doseči. "Regulacija lahko zavira ali spodbuja inovacije. Ene države si želijo pridobiti podjetja, ki delujejo v tej industriji, druga malo manj," meni.

Slovenija ima dobre možnosti, da bi pridobila velika tuja podjetja, ponudila priložnost številnim startup podjetjem in tako postala center kriptovalutnega dogajanja, meni Trček. "V Sloveniji obstaja neverjetna koncentracija izkušenj in znanja s področja blockchaina in kriptovalut," je prepričan. Imamo namreč zapolnjene vse segmente na tem področju. Razvijalci so izdali svoje kovance in znajo delati na najbolj osnovni ravni blockchain razvoja in programiranja. NiceHash se ukvarja z rudarjenjem kriptovalut. Imamo ljudi, ki so vzpostavili borze in tu je slovenski BitStamp. Na dosegu so bankomati in mesta, kjer lahko kupimo kriptovalute. Infrastruktura za organizacijo prvih izdaj kripto žetonov je omogočila podjetjem, da so se na tak način financirala. Še najmanj se Slovenci ukvarjamo s samim rudarjenjem. "Slovenija bi res lahko postala regionalni in globalni center za blockchain. Upajmo, da bo priložnost, ki jo prinaša ta novi sektor, spodbudila državo, da se končno loti urediti to problematiko. Vedno poslušamo, kako bi bili radi podobni Švici, Estoniji in Švedski. Zdaj bodo politiki imeli priložnost, da tudi kaj konkretnega naredijo v tej smeri," je prepričan Trček.

Švica, Estonija, Švedska in Danska so namreč države, ki so zelo odprte do trgovanja s kriptovalutami. Spoznale so potencial te nove tehnologije. "Švica kot država dejansko sodeluje s kripto podjetji. Želi pripraviti tako zakonodajo, ki jim bo šla čim bolj na roko, da bodo virtualni posli čim bolje in lažje tekli. Kar 14 odstotkov svetovnega kapitala v kripto svetu je bilo lani zbranega prav v Švici," je zatrdil Šarabon.

'Pravšnja mera regulacije s strani države je lahko dobra poteza'

Vsi trije sogovorniki se strinjajo, da je regulacija do neke mere smiselna. "Zagotovo je za razvoj industrije bolje manj regulacije, kot stroga pravila. Marsikdo v tej industriji išče več dorečenosti in bolj jasna pravila. Naša država bi lahko izkoristila znanje, ki ga imamo na tem področju, in vzpostavila permisivno regulativo. Seveda bi bilo poleg prave mere regulative na temo kriptovalut potrebno dodelati tudi zakonodajo glede podjetništva (predvsem start-up) in obdavčevanja," meni Trček. Slovenci smo najuspešnejši narod pri zbiranju denarja preko ICO sistema. V preteklih dveh letih se je na ta način v podjetja slovenskega porekla steklo že ogromno denarja. Poleg tega so ta podjetja zagotovila že vsaj od 200 do 300 visoko kvalificiranih delovnih mest, je pojasnil Trček in dodal: "Očitno še vedno obstaja hud patriotizem pri slovenskih podjetnikih, da ves ta denar pride in ostane v Sloveniji in vzpostavlja vsa ta nova delovna mesta. Večino teh ICO-jev namreč denar zbere prek podjetja, ustanovljenega v tujini. Slovenska regulativa je žal nenaklonjena ICO zbiranju sredstev."

Po drugi strani je zbiranje denarja preko ICO sistema zelo tvegana naložba, saj lahko ustanovitelji nove kriptovalute oziroma žetone po hitrem postopku ukinejo. Kupci tako ostanejo brez vloženega denarja. Zato Tomažin meni, da bi se država morala ukvarjati s tem, da bi uvedla posebno pravno ureditev. Morala bi biti ustrezno fleksibilna in zadostno robustna, da bi po eni strani lahko vzpostavila minimum, ki ga mora izpolniti vsak izdajatelj žetona, hkrati pa omogočila dovolj manevrskega prostora, da ne bi zavirala razvoja na tem področju. "V tujini se že pojavlja zakonodaja ali njeni predlogi, kjer gredo zakonodajalci oziroma predlagatelji zakonov v smeri ureditve na nivoju načel in minimalnih zahtev. S tem se izognejo pretirani normiranosti področja. Pomembno je, da regulator dopusti možnost presoje posameznega projekta in da lahko izvaja poskusni (sandbox) pristop. Kar pomeni, da projekti, ki sicer ne spadajo pod okrilje kakršne koli zakonodaje ali v celoti niso del obstoječe zakonodaje, niso že vnaprej prepovedani. Smiselno je, da jih regulator spremlja in tesno sodeluje z izvajalci projekta. To poskusno obdobje oziroma čas izvajanja sandbox-a mu da priložnost, da najde ustrezen način regulacije posameznega projekta ali celotnega področja, ali pa celo presodi, da posameznega projekta ali področja ni potrebno regulirati s posebno zakonodajo," je svoje stališče pojasnil Tomažin.

Šarabon meni, da bi bila regulacija smiselna le zaradi interesa pravne varnosti. Da vemo, kaj nas čaka, če se z nečim ukvarjamo. Torej, da se država izjasni, kakšni so načrti za to področje.

Kako regulacijo kriptovalut v prihodnosti vidijo slovenski državniki?

Na ministrstvu za finance se zavedajo, da je razmah virtualnih valut v zadnjem času zelo velik in hiter. Kot so zatrdili, spremljajo razvoj in so v rednih stikih z akterji s tega področja. Kakšni bodo nadaljnji koraki, v katero smer bo šla regulacija, pa trenutno še ne morejo napovedati. "Upoštevati je namreč treba, da gre za zelo kompleksno področje, ki sega na veliko področij, prav tako sta lahko oblika in vsebina možnih projektov ICO zelo različni. Regulacija področja z vidika finančnega sistema zahteva predhodni skupni razmislek pristojnih resorjev in slovenskih nadzornih organov s tega področja. Stremeti je treba tudi k cilju, da se pri postavljanju pravil, tako kot pri vseh novih tehnologijah, poskuša čim bolj približati ustreznemu ravnotežju med priložnostmi in tveganji, ki jih tehnologija prinaša." Problem vidijo tudi v tem, da kriptovalute na ravni EU niso enotno regulirane in je pristop posameznih držav članic zelo različen. Po njihovem mnenju je regulacija takšnega pojava, kot so kriptovalute, lahko učinkovita le, če se k enotnemu reguliranju pristopi na mednarodni ali vsaj evropski ravni.

Evropa sicer že načrtuje in pripravlja aktivnosti, ki so usmerjene predvsem v iskanje skupnih standardov in bolj jasnih in enotnih zahtev za izdajanje dovoljenj za finančno tehnološka podjetja ter možnosti, da bi bil razvoj čezmejnih storitev za blokovno verigo javne infrastrukture EU izvedljiv. Zato bo posebna komisija spremljala razvoj virtualnih valut in prvih javnih ponudb kovancev in na podlagi ugotovite ocenila, ali so potrebni regulativni ukrepi na ravni EU.

V vmesnem času bo igrala pomembno vlogo samoregulacija industrije, pravočasno in ustrezno informiranje različnih javnosti o uporabi obstoječe zakonodaje ter manjše dopolnitve pravnega okvira, so bližnjo prihodnost ovrednotili na finančnem ministrstvu. "To bo tudi v prihodnje omogočalo, da bo Slovenija ohranila prednost prepoznavne destinacije za razvoj in uporabo tehnologij veriženja podatkovnih blokov, ki si jo je doslej pridobila v mednarodni skupnosti, in sočasno ohranjala ustrezno stopnjo pravne varnosti tako na strani izdajateljev oziroma industrije kot tudi investitorjev oziroma potrošnikov," so prepričani.

Kriptosvet – grožnja ali priložnost?

Če torej zagovorniki stroge regulacije kriptovalut vidijo virtualni svet zgolj kot prevare, pranje denarja, kibernetski kriminal in transakcije kriminalnih in drogeraških združb, ki se roko na srce tudi zares dogajajo, pa na drugi strani nasprotniki regulacije v novi tehnologiji vidijo nove poslovne priložnosti, zaposlitve in možnosti zaslužka. A kakorkoli, resnica ima vedno dva konca, odvisno, od kod jo gledamo. In trenutno pri nas še nihče ne ve, s katere strani poprijeti za problem. Morda ravno zato, ker je eden glavnih razlogov za priljubljenost kriptovalut prav njihova decentralizirana narava, anonimnost in enako izhodišče za vse uporabnike. Pretirana regulacija institucij bi namreč porušila ta bistveni steber priljubljenosti kriptovalut. A navsezadnje, kot je že omenil Tomažin, smo sami svoje sreče kovač. Sami smo odgovorni za svoja dejanja. Ne glede na to ali se spuščamo v posle, ki so regulirani ali ne, moramo razumeti, kaj nam lahko kriptovalute dobrega prinesejo ali kaj lahko izgubimo. Koliko bomo upali ali želeli tvegati, pa je stvar naše osebne odločitve. Zato se je treba vprašati, koliko regulacije v resnici potrebuje to področje.