Milenko Stanković in Irena Potočar – oba zaposlena v zdravstvu. Stankoviću so letos odmerili 58 dni dopusta, Potočarjevi 43 dni: bistveno več kot povprečni letni dopust Slovenca in bistveno več kot povprečni dopust v javnem sektorju. A kot poudarjata, se z zaposlenimi, ki ne delujejo v zdravstvu oz. v njunem poklicu, ne moreta primerjati.
"Čisto pošteno, tukaj imamo najtežje pogoje dela v javnem sektorju. Nosimo zaščitno opremo, delamo z viri ionizirajočega sevanja," opozarja Stanković, ki kot radiolog dela 25 let. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana opravlja posege, pri čemer je izpostavljen sevanju, med posegom ves čas nosi 10-kilogramski zaščitni plašč, zaradi česar ima večina zaposlenih težave s hrbtenico. Posegi lahko trajajo od 10 do 15 minut, lahko pa tudi do pet ur. To pomeni, da si pet ur ob aparatu. Zdravnik, ki je najbližje aparatu, pobere tudi največji del tega sevanja. /.../ Za to delo 100-odstotne zaščite ni. Tisti, ki imamo radi to delo, nekako zavestno vstopamo v to, da bomo v službi prejeli določeno dozo sevanja," pravi.
Dopust je za zaposlene, ki so izpostavljeni sevanju, biološki počitek, pravi Stanković. Rentgensko sevanje namreč lahko povzroča škodljive učinke – nekateri so vidni takoj, nekateri pa so dolgoročni učinki na genetskem materialu, kar lahko vodi v rakava obolenja.
Irena Potočar je nekaj let pred upokojitvijo. V enoti intenzivne terapije v Splošni bolnišnici Novo mesto dela zadnjih 35 let. Dela v fizično in psihično težkih pogojih, saj skrbi za najbolj kritično bolne, ki večinoma dihajo s pomočjo ventilatorja. Delo je zato obremenjujoče, odgovorno. "Bolnike moramo aspirirati, negovati, jim dati intravenozno terapijo." Kot pravi, ji dopust omogoča regeneracijo.
Največ dodatnega dopusta zaposlenim v zdravstvu prinesejo prav posebne okoliščine dela. Denimo zaposleni, ki so izpostavljeni sevanju kot Stanković, dobijo do dodatnih 18 dni dopusta, za delo v obdukciji, s trupli (prosektura) dodatnih 10 dni, za delo z duševno motenimi do dodatnih 15 dni, za delo na oddelku intenzivne terapije tri, na kakršnem dela Potočarjeva, pa dodatne štiri dneve dodatnega dopusta.
Tako ima povprečni zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana 37 dni dopusta. Stanković pa spada med 159 zaposlenih v UKC Ljubljana oz. več kot 260 zaposlenih v zdravstvu po državi, ki imajo odmerjen dopust daljši od 55 dni. Lanski rekorder v UKC – 66 dni dopusta. Gre za strežnico, ki med drugim dela na območju sevanja.
'Takšne odsotnosti izjemno otežujejo učinkovito delo v bolnišnicah'
"Zanimivo je, da je ravno v dejavnostih, kjer se najbolj pritožujejo nad pomanjkanjem kadra, najvišje število dni dopusta," izpostavlja direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar. Dopust zaradi posebnih pogojev dela je absolutno upravičen, bodo pa v pogajanjih preverili, ali je tolikšno število dodatnih dni dopusta zgolj zaradi posebnih pogojev dela upravičeno, saj privede do seštevka, ki presega 60 dni. "Verjetno pa se strinjava, da je 60 dni dopusta na leto v javnem sektorju, kar je res izjema, nekoliko pretirano."
In kot opozarja direktorica bolnišnice Milena Kramar Zupan, je ob tako dolgih dopustih zaposlenih, pa tudi ostalih odsotnostih, izjemno težavno optimalno, racionalno in uspešno organizirati delo v bolnišnici. Na dan je v novomeški bolnišnici odsotna tudi tretjina kadra. "Tudi iz tega razloga smo zagotovo javne bolnišnice po učinkovitosti in uspešnosti na slabšem kot zasebne organizacije," opozarja.
Zato bi bilo po njenem mnenju za vse v zdravstvu dobro, da se dogovorijo za sprejemljivo število letnega dopusta, na drugi strani pa ustrezno plačilo dela. "66 dni je zagotovo pretirano. Sploh kar je nad 50 dni dopusta, je pretirana številka in onemogoča racionalno in dobro organizacijo dela, posledično pa večjo obremenjenost tistih, ki so prisotni na delu," poudarja. Ob tem izpostavlja, da tako dolge dopuste, kot so dodeljeni, nekateri strokovnjaki težko tudi izkoristijo.
V UKC Ljubljana je bilo ob začetku leta zaposlenih 8575 ljudi, od tega po zadnjih podatkih – število zaposlitev se sicer redno spreminja – 1514 zdravnikov in zobozdravnikov ter 3817 medicinskih sester. V lanskem letu je bilo v UKC med zdravniki 488 specializantov in sekundarijev, ki torej še nimajo opravljene specializacije. Med vsemi zaposlenimi v UKC jih je letos povprečno na dan zaradi dopusta – redni, študijski, strokovno izobraževanje, priprava na strokovni izpit, izredni plačani dopust – manjkalo 1026.
Zdravniki in zobozdravniki so lani za izobraževanje – to je sicer nujno za njihov profesionalni razvoj ter vpeljavo novih metod zdravljenja – porabili skupaj 103.287 ur, kar je 12.910 osemurnih delovnikov. To pomeni, da je bil vsak od zdravnikov lani povprečno osem dni in pol na izobraževanju. Za študijski dopust pa so skupaj porabili 23.067 ur oz. 2883 osemurnih delovnikov.
'Utrujeni ljudje delajo bistveno več napak'
A Stanković opozarja – manj dopusta ne bo prineslo boljše učinkovitosti. "Ljudje komaj čakajo na dopust, ker so obremenitve prevelike. Zato, da sistem stoji, je samo na našem nadurnem delu," poudarja in ponazarja: "Če bi bila pokojnina odvisna od ur, ki jih oddelaš, bi jaz namesto 26 let imel že 39 let delovne dobe." Primarni vzrok je torej pomanjkanje kadra, na področju radiologije predvsem inštrumentarjev in inženirjev. Kot opozarja Stanković, se zaposleni odločijo za delo na njihovem oddelku tudi zaradi dodatnih dopustov. "Veliko sodelavcev mi je reklo, če bodo posegali v dopust, ker res delamo v prostorih z ionizirajočim sevanjem, bodo zapustili oddelke."
Tudi Jani Javornik, profesorici na Univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu, se takšna argumentacija ne zdi ustrezna. "Kaže se, da bolj utrujeni ljudje delajo bistveno več napak, imajo slabše izdelke. V zdravstvu skrbijo predvsem za preživetje in smrt človeka. Tukaj šteje ne samo telesna spočitost, ampak spočitost naših možganov za sposobnost hitrega kognitivnega razmisleka."
Ob tem pa poudarja, da je pomembno, da se kot družba začnemo pogovarjati o tem, kaj sploh vrednotimo pri delu. "Če pogledava, kaj se lahko zgodi, ko krajšaš pravice, zlasti v zdravstvu – primer Velike Britanije – če zmanjšaš investicijo v kader, se poveča verjetnost napak in poveča verjetnost povečanih stroškov."
'Dopust je denar'
Dolgi dopusti v zdravstvu so zgodovinska pravica, kot tudi posebni pogoji dela zaposlenim, ki so izpostavljeni sevanju. Andrej Bručan, dolgoletni zdravnik in nekdanji minister za zdravje, pravi, da so tako dolgi dopusti v zdravstvu posledica tega, da v socializmu zdravnikom niso mogli dati bistveno višjih plač, torej so v družbi enačili plače, v zameno pa so jim dali več dopusta.
Bručan je kot zdravnik začel delati leta 1968 in ko je šest let pozneje začel delati na oddelku za intenzivno terapijo, je imel že 38 dni dopusta letno. Takrat so imeli veliko dopusta predvsem radiologi in zaposleni na intenzivni terapiji. A radiologi so imeli včasih tudi bistveno več sevanja, dodaja. "Na tem področju se iz socializma ni nič spremenilo, pred 30 leti smo samo posvojili sistem. A za nazaj spremeniti pravice je težko," pravi.
Kot dodaja Stanković: Dopust je denar. "Leta in leta nazaj, ko ni bilo denarja za plače, so rekli: Bomo pa ljudem dali dopuste. Vsak dan dopusta meni pomeni neko denarno vrednost. Glede na to, da je bilo na pogajanjih rečeno, da glede na prevedbo v nov plačni sistem ne bo nihče na slabšem, pomeni, da če ti vzamejo dopust in tega ne skompenzirajo, sem jaz osebno na slabšem." Če bi mu odvzeli 22 dni dopusta, kakor se je nekaj časa omenjalo, bi to zanj pomenilo eno bruto plačo na leto.
Bručan se kot minister – resor je vodil dvakrat, najprej za kratek čas leta 2000 ter nato med leti 2004 in 2007 – področja dopustov ni lotil. Se pa strinja s predlogom vlade o omejitvi dopustov na razumno mero, saj "potem kar naenkrat ne bo nikogar, ki ne bo delal".
Kako je v gospodarstvu, kjer imajo v povprečju pet dni manj letnega dopusta kot v javnem sektorju? Ali dopust še vedno velja za delavsko pravico? Kakšni so primeri dobrih praks in kje dopusta ne morejo izkoristiti?
Omejitve zaradi sevanja, hkrati popoldansko delo pri zasebniku
Mnogi zaposleni v zdravstvu imajo torej zaradi težkih pogojev dela tudi do 18 dni dodatnega dopusta, hkrati je njihov tedenski delovnik 36-urni. Pogosto je to sicer samo na papirju. V praksi zaradi pomanjkanja kadra – tako Stanković, pa tudi sindikat sevalcev – mnogi delajo nadure, tudi več, kot je to zakonsko dovoljeno.
Ko hkrati dobijo pri matičnem delodajalcu tudi 18 dni dopusta za posebne pogoje dela, so v popoldanskih urah izpostavljeni enako tveganim pogojem, a pri drugem delodajalcu, tudi zasebnikih. "Popoldne je tisto, kar jaz delam, moj prosti čas. /.../ Če kdo želi, da delam, in če imam čas in prostor in voljo ter če je pripravljen plačati, sem na voljo," pravi Stanković, ki ima dovoljenje za delo drugje.
Kot dodaja, je vsako stvar mogoče pogledati z več vidikov: "Ali je ceneje, recimo, da pripeljejo bolnika v bolnišnico z reševalnim vozilom in zdravnika, kar stane recimo 1000 ali 2000 evrov, in ga bomo tukaj obravnavali? Ali pa je ceneje, da meni plačajo 100 ali 200 evrov, pa da grem tja, kjer imajo kapacitete, in jaz pravočasno izvedem poseg? Kaj je bolje za bolnika? In kaj je ceneje za zdravstvo?"
In strokovnjak za delovno pravo z ljubljanske pravne fakultete Luka Tičar mu pritrjuje: "Posebne okoliščine dela naj bi jim zagotavljale več prostega časa, dopusta. Kaj pa oni v prostem času delajo, pa je njihova stvar, sistemsko vprašanje."
Vendar pa direktorica novomeške bolnišnice Kramar Zupanova opozarja, da bi bilo veliko bolj prav, če bi zaposleni imeli zmerne dopuste in ustrezno plačilo v lastni organizaciji. "To, da določeni potem vzamejo dopuste za delo drugje, je slabo za bolnišnico in tudi za dotičnega zaposlenega. Na drugi strani pa govorimo o preobremenjenosti, preutrujenosti in izgorelosti. Dopusti so vseeno namenjeni tudi počitku."
"Kot nekdo, ki verjame v javno zdravstvo in javni sektor in nenazadnje sedi na drugi strani pogajalske mize, pa si bodo tudi verjetno vaši gledalci zastavili vprašanje: Če nekdo misli, da je zato, ker dela v javnem sektorju, upravičen do 60 dni dopusta ... Ista oseba, če gre delat k zasebnemu delodajalcu v zdravstvu, verjetno nima 60 dni dopusta, kajne?" pa pravi Pogačar.
Manj sevanja, manj dopusta?
V predlogu, ki ga je vlada junija predstavila sindikatom, bi se poenotili splošni kriteriji za odmero letnega dopusta, o čemer smo pisali v torek. A dokument, ki smo ga pridobili, predvideva še druge spremembe, ki bi vplivale na vsaj 260 zaposlenih v zdravstvu – število dni letnega dopusta bi omejili na kvečjemu 45 oz. 55 dni, kot tudi predvideva kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Omejili bi tudi dodatni dopust za izpostavljenost sevanju – za koliko dni, ni bilo opredeljeno.
Za zaposlene v zdravstvu veljajo tri kolektivne pogodbe, ki različno urejajo področje dopustov. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu določa, da letni dopusti ne morejo biti daljši od 45 oz. 55 dni na leto, medtem ko kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike ter za zaposlene v zdravstveni negi te določbe ne vsebujeta. Ker različne bolnišnice različno upoštevajo kolektivne pogodbe, so ponekod dopusti daljši od 55 dni.
Če se bo skrajševalo dopust na račun sevanja, je treba selektivno pogledati, kdo v resnici dela z viri ionizirajočega sevanja, poudarja Stanković. Sevanju je v Sloveniji izpostavljenih nekaj tisoč zaposlenih v zdravstvu. Njihovo število skozi leta narašča – od 2734 v letu 2004 do 4869 v letu 2022.
Izpostavljenost sevanju se je v zadnjih desetletjih zmanjšala. Po podatkih uprave za varstvo pred sevanji, kjer zbirajo te podatke, se je od leta 2004 do danes povprečna merjena doza sevanja za zaposlenega prepolovila – sedaj znaša okoli 0,2 mSv letno. Zmanjšala se je tudi doza, ki so jo prejeli vsi delavci v zdravstvu skupaj. So pa tudi znotraj zdravstva precejšnje razlike. Med bolj izpostavljenimi so delavci v nuklearni medicini – denimo Stanković. Od leta 2008 se jim je začelo dvigovati povprečje zaradi uvedbe pozitronske tomografije – gre za postopek, ki ustvari tridimenzionalno sliko funkcijskih procesov v telesu, preiskovancem pa v krvni obtok vbrizgajo radioaktivno snov.
"Res je, da so včasih ti aparati več sevali. Zdaj je zaščita precej boljša, ampak so lahko sevanja na enoto bistveno večja, bolj so fokusirana. Zlasti trpijo odkriti deli, ki so sicer malo manj radiosenzibilni, kot je koža, mišica. Vsi deli telesa, ki so občutljivi, so zakriti. Ampak pri nekaterih posegih se aparat premakne za 45 stopinj in potem 100-odstotne zaščite ni več. Ne glede na vse – za te delavce, ki se ukvarjajo s takšnimi posegi, bi tovrstni dopust moral ostati," je jasen Stanković.
V Sindikatu sevalcev Slovenije, katerega člani so predvsem radiološki inženirji, pa opozarjajo, da se povečuje število preiskav, zato se lahko zaradi tehnološkega napredka niža doza sevanja za posamezno preiskavo, po drugi strani pa se povečuje celokupna stopnja obsevanosti zaradi pogostejše uporabe virov sevanja v medicinske namene. Od leta 2012 do leta 2022 se je število CT preiskav povečalo za dvakrat, število posegov v intervencijski radiologiji za trikrat, število preiskav v nuklearni medicini pa za šestkrat. Učinki sevanja, za katere je značilno, da nastopijo kasneje in nimajo praga, pa se lahko pojavijo tudi pri zelo nizkih dozah.
V Kirurgiji Bitenc povprečni dopust zdravnika 28,5 dneva
In kako dolgi so dopusti pri zasebnikih? Obrnili smo se na znanega slovenskega zasebnega zdravnika Marka Bitenca, ki ima v lasti Kirurgijo Bitenc in ZZ zdravje.
Zdravniki, zaposleni pri Kirurgiji Bitenc, imajo povprečno 28,5 dneva letnega dopusta z razponom od 24 do 36 dni, medtem ko je povprečje letnega dopusta za medicinske sestre 24,4 dneva z razponom od 23 do 26 dni.
Zdravniki, zaposleni v ZZ Zdravje, pa imajo odmerjen dopust v povprečnem trajanju 36,7 dneva (z razponom od 32 do 44 dni), medicinske sestre pa v povprečju 28,8 dneva, pri čemer je najkrajši 24 dni, najdaljši pa 33 dni.
Gorjanc – zdravnik v Avstriji – 25 dni dopusta
In tudi pogled čez mejo kaže podobno sliko. Zdravnik Jurij Gorjanc dela na avstrijskem Koroškem 12 let, danes vodi kirurški oddelek v Bolnišnici Elizabetink v Celovcu. V Avstriji ureja te pravice delavcev zakon o dopustih oz. počitnicah, ki je neodvisen od poklicne skupine in določa pet tednov dopusta na delovno leto za vse. Po 25 letih delovne dobe – v skladu z zakonom se lahko upošteva tudi obdobje šolanja, npr. pet let dokončanja univerzitetne izobrazbe – se doda še en teden dopusta.
Lahko pa so dodatni dnevi dopusta določeni s kolektivno pogodbo – ti se lahko odobrijo samo za določene poklicne skupine, denimo za radiologe – ali tudi glede na starost. Poleg tega se lahko pravica do dopusta spremeni tudi glede na koledarsko leto, a le na podlagi dogovora s podjetjem. Njegov letni dopust znaša 25 dni.
Višje plače, manj dopusta?
Stanković pravi, da so primerjave s tujino po številu dopusta pomanjkljive. "Zmeraj se gleda tisto, kar ustreza določeni strani, in rečejo: Aha, tam pa nimajo dopusta za sevanje. Ne pogledajo pa, kaj imajo drugje – boljše plačilo, urejene delovne pogoje in da je dovolj zaposlenih, da se obremenitve porazdelijo," opozarja.
A Pogačar po drugi strani dodaja: "Če že v zdravstvu prihaja do zvišanja plač, je nekako normalno, da pričakujemo, da za to dobimo tudi boljšo, kvalitetnejšo storitev. Zagotovo so to dejavnosti, kjer je zaradi posebnih pogojev dela upravičeno, da imaš večje število dni dopusta od običajnega dela v javnem sektorju. Vprašanje pa je, ali so tako velike razlike, kot jih imamo danes v javnem sektorju, tudi upravičene."
Bi višje plačilo v zameno za manj dopusta zadostovalo medicinskim sestram? "Mislim, da ne. Kadrovsko smo tako podhranjene, da že zdaj ena sestra dela za dve. Dopust je bil samo nuja, ki so nam jo ponudili, ker se niso plače zvišale. Predolgo traja. Bo treba ponuditi veliko ali pa še več," pravi Irena Potočar.
KOMENTARJI (253)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.