Računsko sodišče in KPK nad izplačila dopustov ministrom Janševe vlade

Več kot leto dni je minilo, odkar je 50 funkcionarjev in zaposlenih na zaupanje v prejšnji vladi, med njimi tudi devet ministrov in 17 državnih sekretarjev, prejelo skupaj več kot 230.000 evrov bruto izplačil za neizrabljen dopust.

Izplačilo osmim ministrom in 15 državnim sekretarjem je bilo v neskladju z zakonom o financah, tako računsko sodišče v reviziji zaključnega proračuna za lansko leto. V revizijo računskega sodišča sicer nista bila vključena Mark Boris Andrijanič in njegov državni sekretar, saj je v času Janševe vlade kot minister vodil vladno službo za digitalizacijo in ne ministrstva, ki so bila predmet revizije.

Izplačilo je za državni proračun povzročilo nepotrebnih 204.756 evrov stroškov, trdijo na računskem sodišču. Pri tem gre za bruto bruto znesek, ki je bil izplačan iz državnega proračuna, medtem ko je bilo osmim ministrom za 311 dni neizkoriščenega dopusta izplačanih 80.883 evrov bruto, 15 državnim sekretarjem pa za 416 dni dopusta 95.479 evrov bruto.

O vlogah za izplačilo neizrabljenega dopusta je sicer v začetku junija lani, tik preden je Robert Golob z ekipo prevzel vodenje vlade, odločala vladna komisija za administrativne zadeve in imenovanja pod tedanjim vodstvom Zvonka Černača, dolgoletnega vidnega predstavnika SDS in takratnega ministra za kohezijo.

Pri odobritvi vlog za izplačilo se je komisija sklicevala na zakon o delovnih razmerjih. Ta izjemoma dovoljuje izplačilo takšnega nadomestila, a le v primeru prenehanja delovnega razmerja. "Neveljaven je sporazum, s katerim bi se zaposleni in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja," določa zakon.

A je sklicevanje na zakon o delovnih razmerjih v teh primerih napačno, pravijo na računskem sodišču. Ministri tako kot poslanci niso v delovnem razmerju, pač pa po prisegi nastopijo funkcijo, zato se tudi za ministre pri dopustih uporablja zakon o poslancih. Ta pa ne predvidi možnosti sklenitve sporazuma, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust. Za državne sekretarje, med njimi so bili denimo Damir Orehovec, Mitja Slavinec in Franc Kangler, pa se uporablja zakon o funkcionarjih, ki prav tako izplačila takšnega nadomestila ne predvideva.

A tudi, če bi obstajala pravna podlaga za izplačilo neizrabljenega dopusta ministrom in državnim sekretarjem, vlada ni izkazala tega, da niso mogli izkoristiti vsega dopusta, trdijo na računskem sodišču. Tako ministri kot funkcionarji so namreč večinoma trdili, da dopusta niso mogli izkoristiti zaradi nujnih delovnih potreb oz. stalnih aktivnosti za obvladovanje koronske krize.

K temu, naj država od nekdanjih ministrov zahteva povračilo izplačanega denarja za neizrabljen dopust, so pred letom dni pozvali tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije. Pojasnilo, ali je vlada že naredila kakšne korake v tej smeri, iz kabineta predsednika vlade še čakamo.

KPK: Ministri odločali o svojih izplačilih

Je pa Marka Borisa Andrijaniča v svoje aktivnosti vključila Komisija za preprečevanje korupcije, ki je proti vsem omenjenim devetim ministrom uvedla prekrškovni postopek zaradi izplačil skupno 82.537 evrov bruto proračunskega denarja. Bili so namreč člani vladne komisije, ki je odobrila izplačilo – torej so odločali o izplačilu sredstev samemu sebi.

Proti ostalim prejemnikom nadomestila pa KPK ni vložil sprožil prekrškovnega postopka, saj niso bili neposredno člani vladne komisije, ki je odločala o upravičenosti izplačil. Postopek KPK še ni končan. Če bo komisija ugotovila, da so kršili zakon o preprečevanju korupcije, jih lahko doleti opomin, globa ali opozorilo.

Prijava vroč kostanj med inšpektorji

V pravni mreži so pred letom tudi na Urad za nadzor proračuna podali prijavo za uvedbo inšpekcijskega nadzora nad izplačilom. A so na uradu ugotovili, da proračunska inšpekcija ni pristojna za presojo, ali je obstajala pravna podlaga za nadomestilo ministrom in ostalim, pa tudi ne, ali so v primeru obstoja pravne podlage tudi obstajali pogoji za priznanje pravice do nadomestila. Zato so zadevo odstopili inšpektoratu za javni sektor, ki nadzira izvajanje področnih zakonov na področju delovnih razmerij – tudi zakona o poslancih. 

Ta je zadevo brez epiloga odstopil inšpektoratu za delo in računskemu sodišču. Na inšpektoratu za delo so sicer uvedli postopek, a še ni končan, zato ga ne morejo komentirati. So pa dodali, da so pristojni le za to, da preverijo, če so bile evidence delovnega časa pravilno vodene, ne pa tudi, ali so bila javna sredstva pravilno namensko porabljena.

'Zadeva na načelni ravni popolnoma neprimerna'

Protikorupcijska komisija je vladi predlagala tudi celovito ureditev področja pravic in obveznosti funkcionarjev. Da položaj funkcionarjev pravno ni povsem dosledno urejen in ga bo treba urediti z zakonom, meni tudi generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar, ki sicer ocenjuje, da so nekdanji funkcionarji glede na zakonodajo pravico za izplačilo imeli. Ni se pa želel opredeljevati, ali je bila taka poteza nekdanjih ministrov tudi moralna.

Da pa je takšno izplačilo neizrabljenih dopustov na načelni ravni povsem neprimerno in zgrešeno, meni strokovnjak za delovno pravo, sicer donedavni predstojnik katedre za delovno in socialno pravo na pravni fakulteti v Ljubljani Luka Tičar. "Letnemu dopustu se ne moremo odpovedati za denarni znesek, razen izjemoma. /.../ Letni dopust je letni dopust. Ali je to poslanec ali minister – smotr dopusta je povsod enak."

Šestim ministrom tudi nadomestilo po prenehanju funkcije, Širclju celo leto

Šest ministrov prejšnje vlade je po prenehanju funkcije tudi zaprosilo za nadomestilo plače. In prav vsi so bili med tistimi, ki so prav tako dobili izplačilo neizrabljenega dopusta. Gre za nekdanjega ministra za finance Andreja Širclja, nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, nekdanjega kmetijskega ministra Jožeta Podgorška, nekdanjega ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, nekdanjega ministra za digitalizacijo Marka Borisa Andrijaniča in nekdanjega ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča.

Po prenehanju mandata imajo nekdanji poslanci, ministri in nekateri drugi funkcionarji pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov zadnje plače, če iz objektivnih razlogov ne morejo nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve. V vsaj določenem času po koncu mandata torej omenjena šesterica, zraven pa tudi nekateri državni sekretarji, niso delali nikjer, a so pred tem vseeno vložili zahtevo za izplačilo neizrabljenega dopusta.

Najdlje, celo leto, je nadomestilo prejemal Šircelj, saj je očitno v tem času izpolnil upokojitvene pogoje. Pravica do nadomestila plače po prenehanju mandata namreč velja do šest mesecev, izjemoma dlje, če v tem času oseba izpolni upokojitvene pogoje. Skupaj je prejel v tem času 56.400 evrov bruto.

Koritnik je prejemal nadomestilo vključno s 1. decembrom, skupaj 26.582,63 evra bruto. Konec decembra se je pridružil ekipi Zorana Jankovića in postal podžupan Ljubljane. Nekdanji minister za digitalizacijo je prejemal nadomestilo do 5. septembra, skupaj 13.122,52 evra bruto, Dikaučič pa do oktobra, skupaj 17.440,37 evra bruto.

Počivalšku, ki je prejel najvišje nadomestilo na izkoriščen dopust, se je iz naslova nadomestila za plačo primaknilo še 13.555,8 evra bruto. Nadomestilo je prejemal do konca avgusta. Podgoršku so nadomestilo nakazovali še septembra – skupaj 17.991,95 evra bruto kažejo podatki, ki so jih posredovali iz vladnega urada za komuniciranje.

Izplačilo neizrabljenega dopusta tudi državnemu sekretarju v Cerarjevi vladi

Omenjena petdeseterica sicer ni bila prva med funkcionarji, ki je dobila izplačilo nadomestila za neizrabljen letni dopust. Po podatkih vladnega urada za komuniciranje je bil pred njimi tega deležen tudi Darko Stare, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, ko ga je v času vlade Mira Cerarja vodil Goran Klemenčič. Tudi tedaj je šlo za izplačilo na podlagi sklepa vladne komisije za administrativne zadeve. Za štiri dni sorazmernega dela neizrabljenega dopusta pa je prejel 958,4 evra bruto.

Stare sicer prihaja iz Komisije za preprečevanje korupcije. Pred imenovanjem za državnega sekretarja je bil tam zaposlen kot vodja službe za nadzor in preiskave, na komisijo pa se je želel vrniti po tem, ko ga je vlada Marjana Šarca ob začetku svojega mandata razrešila s položaja sekretarja. Na komisiji so mu tedaj odgovorili, da ni več zaposlen pri njih, zaradi česar je poskusil s tožbo, a jo je pravnomočno izgubil. Sicer pa Stare, kot je razvidno iz izpisov izplačil ministrstev v letu 2018, nadomestila za plačo po prenehanju funkcije ni zahteval.