Potem ko smo poročali, da so ministri, državni sekretarji in svetovalci prejšnje vlade prejeli visoke odškodnine za neizrabljen letni dopust, so s Pravne mreže za varstvo demokracije sporočili, da je iz objavljenih odločb razvidno, da so utemeljitve v različnih odločbah zelo podobne in bolj ali manj formalnost, prejeti zneski pa zelo visoki. "Menimo, da so odločbe, ki jih je izdala Komisija Vlade Republike Slovenije za administrativne zadeve in imenovanja, vsaj za izplačila ministrom nezakonite, do takih izplačil pa je prišlo prvič, zato je nujno, da se o pravilnosti oblastnih ravnanj izrečejo neodvisni organi," so zapisali.
Prepričani so, da ni pravne podlage za izplačilo nadomestil, zato pozivajo vlado, naj zoper ministre vloži tožbe na ugotovitev ničnosti sporazuma oz. odločbe za neizrabljen dopust. Računskemu sodišču predlagajo, naj opravi revizijo vseh postopkov izplačila denarnega nadomestila, podali pa so tudi prijavo Uradu RS za nadzor proračuna za uvedbo inšpekcijskega postopka zoper ravnanje Komisije Vlade RS, ki je izdala odločbe o upravičenosti do izplačila nadomestila.
Za druge funkcionarje, kot so državni sekretarji, vodje kabinetov in svetovalci, je po njihovem mnenju potrebna dodatna analiza, saj njihov pravni položaj ni popolnoma enak položaju ministrov, zato so se v argumentaciji osredotočili samo na nezakonitost izplačil slednjim.
Ker v nobenem relevantnem zakonu ni pravne podlage za izdajo odločb ali za sklenitev sporazuma o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, so odločbe o izplačilu nadomestil po njihovem mnenju nične, enako kot je ničen potencialni sporazum o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust. "Iz medijev ne izhaja, da bi bili o nadomestilih sklenjeni sporazumi, ampak je Komisija Vlade RS izdala enostranske oblastne odločbe."
Iz javno objavljenih odločb o izplačilu nadomestila za neizrabljen letni dopust izhaja, da je komisija kot pravno podlago za izplačila navedla Zakon o delovnih razmerjih, ki med drugim določa, da delavec in delodajalec lahko ob prenehanju delovnega razmerja skleneta sporazum o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust. "Takšno pravno naziranje je napačno, saj se Zakon o delovnih razmerjih za pravni položaj ministrov v tem primeru ne uporablja," opozarjajo.
Za ministre, tako kot za predsednika vlade in generalnega sekretarja vlade, velja Zakon o poslancih, ki za razliko od Zakona o delovnih razmerjih ne omenja sporazuma, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust. "Ministri – tako kot poslanci – niso v delovnem razmerju, ampak po prisegi nastopijo funkcijo. Ministri ne opravljajo dela v delovnem razmerju, ampak opravljajo ministrsko funkcijo."
Zakon o poslancih prav tako nikjer ne omenja niti sklenitve pogodbe o zaposlitvi ali obstoja delovnega razmerja niti subsidiarne ali smiselne uporabe Zakona o delovnih razmerjih. "Da ministri – tako kot poslanci – niso v delovnem razmerju, jasno izhaja iz določbe 27. člena ZPos, ki določa, da je poslanec v času opravljanja funkcije socialno zavarovan po predpisih o socialnem zavarovanju, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju. Torej, minister ni v delovnem razmerju, po predpisih, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju, se upošteva zgolj njegovo socialno zavarovanje," še dodajajo na Pravni mreži.
Poslanski oz. ministrski mandat je sui generis oblika opravljanja dela, za katero veljajo izključno pravila Zakona o poslancih, podrobnejša ureditev pa je mestoma prepuščena odločitvi kolektivnega organa, ki mu pripadajo.
Zakon o poslancih vsebuje vse, kar je za položaj in opravljanje dela ministrov oz. poslancev bistveno, izpušča pa tisto, kar je po naravi stvari za ministre oz. poslance nepotrebno oz. celo neskladno z njihovim položajem v sistemu državne ureditve, še opozarjajo. "Ministri namreč niso delavci, ampak izvrševalci oblasti, v tem smislu niso v podrejenem in odvisnem položaju do delodajalca, saj delodajalca nimajo. Zakon o poslancih, logično, ne vsebuje pravil o postopku sklepanja pogodbe o zaposlitvi, pravil o obveznostih v času trajanja mandata oz. funkcije (npr. upoštevanje delodajalčevih navodil, prepoved konkurence), pravil o posebnih oblikah izvrševanja mandata oz. funkcije (npr. za krajši delovni čas), pravil o redni ali izredni odpovedi, niti pravil o varstvu posebnih kategorij delavcev."
Pojasnili so še, da v sodni praksi sicer lahko najdemo primere, ko se sodišča brez izrecne določbe v Zakonu o poslancih sklicujejo na Zakon o delovnih razmerjih, vendar le v primeru, ko Zakon o poslancih določene materije sploh ne ureja in mora sodišče zato zapolniti zakonsko praznino.
"Ministri niso upravičeni do izplačil denarnih nadomestil za neizrabljen dopust, kar pomeni, da so odločbe nične. Nične odločbe pa nimajo pravnega učinka. Ministri so tako prejeli plačilo, ki jim ne pripada. Država, ki je na podlagi nične odločbe že izpolnila svojo obveznost, je izpolnila nekaj, česar ni bila dolžna, zato ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj," zaključujejo na Pravni mreži.
KOMENTARJI (263)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.