Dejstva
DEJSTVA: Janša in Tonin nenatančna in nepremišljena, Šarec spet nekonkreten
Ljubljana, 01. 06. 2018 20.21 |
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
Alenka Marovt / Miha Plementaš / Irena Joveva
Komentarji
129
Tudi med zadnjim soočenjem smo preverjali dejstva. V svojih izjavah sta bila najmanj natančna in premišljena Janez Janša in Matej Tonin. Marjan Šarec tudi tokrat ni ponudil konkretnih rešitev. Dejstva sta podkrepila ustavni pravnik Samo Bardutzky in ekonomist Anže Burger.
SPREMLJAJ DOGAJANJE V ŽIVO
22.10
22.09
Janša o vlogi evropske komisarke Violete Bulc v zvezi z arbitražo
Janša: "Bi pa morali malo vprašati tudi našo komisarko v Evropski komisiji, kaj dela na tem problemu. Jaz je nisem slišal, da bi se kadar koli oglasila v zvezi s tem problemom." <br></br> Evropski komisarji imajo pristojnosti na specializiranem področju, ki jim je v naprej dodeljeno. Gospa Bulc nima nikakršnih formalnih pristojnosti, da karkoli naredi glede arbitraže. Člen 17. pogodbe o Evropski uniji: "... člani Komisije ne smejo zahtevati niti sprejemati navodil od posameznih vlad, institucij, organov, uradov ali agencij. Vzdržijo se vsakršnega ravnanja, ki je nezdružljivo z njihovo funkcijo ali opravljanjem njihovih nalog."
22.02
22.01
Tonin o neodvisnih in kvalitetnih sodnikih
Matej Tonin, NSi je izjavil: "Če želimo izboljšati stanje v sodstvu, potem zagotovo ni prava rešitev nekih vzhodnih praks, kjer slabe sodnike zamenjajo z našimi sodniki in to je napačen pristop. … In če hočemo priti do resnično neodvisnih in kvalitetnih sodnikov, potem je treba v ta sodni svet imenovati strokovnjake, kjer sodniki sami ne bodo imeli večino." <br></br> S tem v zvezi velja pripomniti, da je za to, da v sodniške vrste pritegnemo odlične pravnike, ni pomembno le, kdo jih izbira in voli, temveč tudi to, da zagotovimo ustrezne materialne pogoje za delo in primerno plačilo za njihovo delo - kar Ustavno sodišče razume kot materialni vidik neodvisnosti sodstva, ki ga prav tako varuje 125. člen Ustave. <br></br> Ustavno sodišče je prav tako odločilo, da morajo biti tri veje oblasti (zakonodajna, izvršna in sodna) enakopravne tudi glede materialnega statusa njihovih funkcionarjev (v prim,eru sodne veje oblasti so to namreč sodniki). <br></br> Po trenutni ureditvi plač v javnem sektorju spada okrajni sodnik med 47. in 51. plačilni razred, okrajni sodnik svetnik v 52. razred. S tem je 3 razrede pod najnižje plačanim poslancev (55. razred). Šele predsednik okrajnega sodišča, ki ima več kot 300 zaposlenih, sodi v 56. plačilni razred, višji sodnik pa v 55. - 57. plačilni razred in sta s tem izenačena s slabše plačanimi poslanci. Ministre, ki so med 62. in 64. plačilnim razredom, doseže šele vrhovni sodnik svetnik, torej nekdo v samem vrhu slovenskega sodstva. <br></br> Trenutno smo torej v situaciji, ko ne moremo govoriti o materialni enakopravnosti treh vej oblasti, s tem pa moramo ugotoviti tudi, da niso podani materialni pogoji, ki jih za delo sodnikov zahteva ustava. V tej situaciji pa tudi o privlačnosti sodniškega poklica za najboljše pravnike ne moremo govoriti.
21.40
UI
Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
