Vse bolj hladne sledi za roparji banke SKB

Trije neznanci so okoli 23. ure 31. oktobra 2005 vstopili v trezor banke SKB na Slovenski cesti v Ljubljani. To so storili po protokolu, ki velja za komitente banke, kar pomeni, da so svoj prihod v banki najavili in v varnostni sistem odtipkali zahtevani kodi, zato sta bila varnostnika prepričana, da so komitenti banke.

Nato so z dolgocevnim avtomatskim orožjem onesposobili varnostnika, vlomili v 427 sefov ter nato okoli šeste ure zjutraj 1. novembra pobegnili z dvema voziloma. Obe vozili so policisti nato odkrili na območju PU Ljubljana.

Policija je bila o dejanju obveščena šele ob 6.15. Pri kriminalistični preiskavi je sodelovalo več kot 50 policistov in kriminalistov Policijske uprave Ljubljana, informacije o oboroženem ropu pa so zbirali tudi drugi policisti. Med predstavitvijo izsledkov preiskave je tiskovni predstavnik PU Ljubljana Drago Menegalija dejal, da so roparji sefe v določeni meri odpirali naključno, v določeni meri pa selektivno, kar bi lahko pomenilo, da so vedeli, kaj se skriva v njih. Po besedah Menegalije je najverjetneje šlo za gotovino, zlatnino in druge dragocenosti, ki jih običajno shranjujejo občani.

Šlo je za prvi tovrstni primer oboroženega ropa v Sloveniji, ki je med oškodovanci zbudil veliko ogorčenje in dvome o ustreznem varovanju sefov. Vsebina sefov je bila v celoti zavarovana, dve leti po ropu pa je SKB uspelo razrešiti 93 odstotkov primerov oškodovanja lastnikov vsebine sefov. V vseh teh primerih je bil z najemniki sefov sklenjen dogovor in izplačana je bila dokazana materialna škoda.

Nezadostno tehnično varovanje

Za varovanje sefov na dislocirani enoti banke SKB, kjer so bili izključno sefi, je skrbela družba PCA, ki je za banko te storitve opravljala od vsega začetka. Inšpektorat za notranje zadeve je v izrednem inšpekcijskem nadzoru v podjetju PCA nato ugotovil, da je podjetje izvajalo tehnično varovanje brez ustrezne licence in za to usposobljenih ljudi. Zato mu je z odločbo prepovedal izvajanje dejavnosti na način, kot jo je izvajal do tedaj.

V poslopju banke – tako na sedežu kot v centralni depotni hiši, kjer se je zgodil rop – je bil vzpostavljen kompleksen sistem tehničnega varovanja, s katerim so varnostniki PCA tudi rokovali, čeprav za to niso bili ustrezno usposobljeni. V podjetju so sicer zatrjevali, da tehničnega varovanja niso opravljali, ker za to potrebne naprave naj ne bi bile v njihovi lasti.

"Protipožarni detektorji bi morali zaznati varjenje"

Nekdanji generalni direktor policije in tedanji pomočnik direktorja Mobitela za varnost in varovanje objektov Marko Pogorevc je kmalu po ropu v pogovoru za tednik Mladina ocenil, da preprostost ropa v banki SKB kaže, da so ga izpeljali ljudje, ki so zelo dobro poznali razmere, ali da so kdaj delali v banki, morda so jo kdaj celo varovali ali so bili v povezavi s temi ljudmi.

Očitno s tehničnim varovanjem nekaj ni bilo v redu, je menil Pogorevc. Protipožarni detektorji bi morali po njegovem zaznati dim in toploto, če so storilci pri vlamljanju res varili. Objekta pa nihče ni varoval od zunaj; ko ni zunanjega nadzora nad izvajanjem varovanja, se je že zgodilo, da so pri ropih sodelovali celo varnostniki sami, je tedaj opozarjal Pogorevc.