Policist je po naših informacijah danes zjutraj svojim kolegom povedal, da je izgorel in da gre na bolniško. Dogodek je opozoril na resne obremenitve in stiske preobremenjenih policistov.
Preobremenjenost policistov je zadnjih nekaj let ena izmed ključnih težav, s katero se soočajo v tem poklicu, pravijo v Policijskem sindikatu Slovenije (PSS). To pa je predvsem posledica akutne kadrovske podhranjenosti, še zlasti v operativi, na kar oba sindikata aktivno opozarjata že vse od sprejetja varčevalnih ukrepov v letu 2012. "Policijski sindikat Slovenije ocenjuje, da se je z ZUJF naredilo največ škode ravno policistkam in policistom, ki tako imenovani 'davek' iz tega zakona plačujejo še danes. Enako Policijski sindikat Slovenije že vrsto let opozarja, da so posegi delodajalca v pravice policistov ali nespoštovanje pravic policistov eden od ključnih dejavnikov, ki negativno vplivajo na njihovo zdravje in tudi na varnost pri delu," pravi Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS).
Da je bilo takšnih negativnih vplivov delodajalca v zadnjih letih veliko, pritrjuje tudi vrsta dobljenih tožb Policijskega sindikata Slovenije na delovnopravnem področju, ki so delodajalca stale več milijonov evrov. "Tisto, kar boli vse nas, pa je dejstvo, da nihče od odgovornih, ki so takšna oškodovanja povzročili, za svoja dejanja nikoli ne odgovarja," poudarja Cvetko.
Policisti so preobremenjeni povsod. Še najbolj pa v enotah, ki so kadrovsko najbolj zdesetkane, med katerimi je tudi enota, v kateri je policist delal, pravi Cvetko. "Policisti najbolj pogosto izpostavljajo izgorelost, stres in preobremenjenost, zaradi slednje pa v zadnjem času vse večkrat tudi težave v družinah. Na preobremenjenost in posledične čustvene stiske, po poročanju naših članov, najbolj vpliva neprimeren odnos nekaterih nadrejenih, ki policiste prevečkrat jemljejo zgolj kot delovno orodje – številke, pri čemer zaradi pomanjkanja čustvene inteligence povsem zanemarijo, da smo tudi policisti ljudje, ki imamo družine, prijatelje, hobije, predvsem pa tudi svoj prosti čas in čas namenjen počitku," je pojasnil sindikalist.
Poleg tega pa se v zadnjih mesecih policisti na sindikat obračajo tudi s pritožbami, da so deležni različnih neupravičenih in neutemeljenih pritiskov in omalovaževanj, ki jih izvajajo najvišji predstavniki izvršne oblasti oziroma vlade. Kot poudarjajo v PSS, se to doslej še ni dogajalo in gre za novo obliko pritiskov. "Policisti so vajeni pritiskov in negativnih odzivov posameznikov, ki so predmet policijskih postopkov, ker je to do neke mere pričakovano, povsem nepričakovano pa je, da se najvišji predstavniki izvršne oblasti obnašajo do policistov tako, da izvajajo nelegitimne in nedopustne pritiske," poudarja Cvetko.
Kadrovsko stisko povečujejo okužbe in vse več nalog
Glede na to, da imajo policisti zdaj še več dela pri nadzoru spoštovanja vladnih odlokov, se postavlja vprašanje, ali je epidemija le še poglobila preobremenjenost policistov. Na to vprašanje je težko podati enoznačen odgovor, pravi Cvetko. "Zagotovo med dejavnike, ki vplivajo na preobremenjenost, negativno vpliva dejstvo, da se tudi med policisti širijo okužbe s koronavirusom. Zaradi odsotnosti obolelih pa se obremenitve zdravega kadra samo še povečujejo. Drugi dejavnik, ki vpliva na čustvene stiske policistov, pa je zagotovo tudi dejstvo, da trenutna vlada policistom, brez predhodnega socialnega dialoga in posvetovanja s sindikatom, konstantno nalaga nove in nove naloge, ki predstavljajo dodatne obremenitve, ob vsakodnevnem opravljanju vseh ostalih rednih nalog, ki smo jih imeli policisti že pred tem največ med primerljivimi skupinami," opozori.
Ob tem pa, dodaja, vlada novih in dodatnih nalog ne ovrednoti ustrezno, "ampak ravno nasprotno, z nespoštovanjem stavkovnih sporazumov, kot je npr. potrditev prirejene primerjalne analize zahtevnosti delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb, želi policistke in policiste 'kaznovati'. Takšno ravnanje trenutne vlade pa je nedopustno in ima hude posledice v medsebojnih odnosih in razmerjih v policiji, kar pa se lahko začne preslikavati tudi na državljane, če se celo že ne."
Rešitev vidijo v zmanjšanju obsega nepotrebnih nalog. Kot je pojasnil Cvetko, se namreč danes policisti odzivajo na vsak klic s prihodom na kraj in operativnim delom. Poleg tega pričakujejo tudi zmanjšanje administrativnih bremen in končno ustrezno ureditev statusa policista, med katere spada tudi karierni sistem. "Prav slednji predstavlja temelj, na podlagi katerega na vodilne položaje ne bi bilo mogoče več kadrovati posameznikov, ki nimajo ustreznih kompetenc, dovoljšnje samozavesti, sposobnosti do kritične presoje in niso sposobni voditi ustrezne komunikacije, vzdrževati medsebojnih odnosov, obvladovati pritiske in delovati v dobro policistov in državljanov, in podobno. Karierni sistem bi moral omogočati kadrovanje asertivno osebno naravnanih posameznikov, ki bi pri svojem delu lahko uspešno uporabljali ves kadrovski in delovni potencial zaposlenih tako, da bi bilo zadovoljstvo obojestransko. Takšno policijo bi si morali želeti tudi državljani, ker je le takšna policija sposobna obvladati vse pritiske in vplive v korist zagotavljanja varnosti državljanov," poudarja predsednik PSS.
Vsi, ki se znajdete v stiski, se lahko po pomoč obrnete na spodnje kontakte:
Tudi v Policijskem sindikatu policistom, ki se soočajo s hudimi duševnimi ali osebnimi stiskami, svetujejo, da izkoristijo možnost psihosocialne pomoči. "Vsem policistkam in policistom bi radi sporočili, da je življenje eno samo. Ta sistem, ta država in ta policija niso vredni, da bi si zanje kdorkoli vzel življenje. Država, ki nima posluha za poklic policista in ki z lažmi, manipulacijami, zavajanji in goljufijami iz leta v leto potvarja ter nepošteno vrednoti policijsko delo, namreč ni vredna lastnega obstoja. Zato pozivamo vse policistke in policiste, da se v stiski takoj obrnejo na nas, obenem pa pričakujemo, da vodstvo policije in MNZ končno začneta voditi socialni dialog v smeri reševanja problematike in ne nasprotno," poudarjajo v PSS.
Psihologinja: Poklic policista spada med bolj stresne poklice
Poklic policista spada med bolj stresne poklice, pojasnjuje policijska psihologinja Katja Hebar. "Pogosto so prvi na mestu hude prometne nesreče ali morajo posredovati v tragičnih družinskih sporih. Ena izmed nalog, ki jo morajo policisti pri svojem delu velikokrat izvesti, je sporočanje slabe novice."
Pri stresorjih pa poleg samih nalog, ki jih policisti izvajajo in so jim priča na terenu, ne smemo pozabiti na organizacijske stresorje, še opozarja. "Slednji so v zadnjih letih vse bolj prisotni predvsem zaradi kadrovske podhranjenosti, ki je nastala predvsem kot posledica nekajletnega nezaposlovanja. Nenazadnje je tudi zaradi tega povprečna starost policista višja, kot je bila v preteklosti, saj ta danes znaša 43,5 leta, medtem ko je bil leta 2001 povprečen policist star le 34 let. Posledično so prisotne tudi s starostjo in dolgoletnim opravljanjem dela povezane omejitve," na vprašanje, ali je poklic policista s psihološkega vidika zelo rizičen, odgovarja Hebarjeva.
Glede na to, da policija svoje naloge opravlja učinkovito, strokovno in zakonito ter uživa v javnosti velik ugled, naša sogovornica ocenjuje, da je psihično stanje policistov dobro. Kot pravi, se je v letih dela kot psihologinja v policiji srečala z več zahtevnimi primeri oziroma primeri, ki so se je dotaknili.
"Posebej težko se je soočati z izgubami sodelavcev. Tako policistom kot tudi nam, psihologom. Na neki način nas vsaka takšna izguba zaznamuje in spremlja skozi življenje."
Več o tem, kaj nam je povedala policijska psihologinja, si boste lahko prebrali v članku, ki ga bomo objavili ta konec tedna.
