rosseta
Rosetta je budna. Naslednje poglavje ujeti in pristati na kometu
21. 01. 2014 09.09Evropska sonda Rosetta se je zbudila iz 31 mesecev trajajočega spanca in je operativna. Svoje potovanje je sonca začela leta 2004, njen cilj pa je komet 67P/Šurjumov-Gerasimenko, na katerem naj bi pristal pristajalni odsek Philae.
Sienni se 'meša'
03. 08. 2008 10.11Užaloščena Sienna Miller na vsak način poskuša zvabiti nazaj v svoj objem svojega bogatega naftnega dediča, ki ji je pobegnil nazaj k ženi.
Čehi v četrtfinalu
09. 02. 2002 00.00Češka moška teniška reprezentanca se je v tekmovanju za Davisov pokal v svetovni skupini z zmago nad Brazilijo v Ostravi že uvrstila v četrtfinale tega tekmovanja.
Hrvati povedli proti Nemcem, Rusi pa proti Švicarjem
09. 02. 2002 00.00Hrvaška moška teniška reprezentanca je za Davisov pokal proti Nemčiji povedla z 2:1. Rusi so premagali Švicarje z enakim izidom.
Zapuščina našega časa za prihodnje rodove
05. 07. 2000 12.19Na našem planetu imamo tudi organizacijo, ki skrbi za zapuščino našega časa prihodnjim generacijam. Long Now Foundation se ukvarja z zanimivim projektom, kako prihodnjim rodovom zapustiti sliko, kako živimo danes. Člani organizacije namreč menijo, da so vse dobe pustile primerke svojega življenja. Iz prazgodovine imamo jamske slike, Egipčani so zapustili piramide, srednji vek knjige itd. Danes živimo v digitalni dobi, ki naj ne bi puščala trajnih informacij. Podatki na računalniški disketi se namreč že po petnajstih letih lahko razmagnetijo, tako da jih ne moremo več uporabiti. Enako se lahko zgodi tudi s CD-ji. Zato so njihovi znanstveniki razvili disk Rosseta, ki bo podatke hranil od 2.000 do 10.000 let. Long Now Foundation namerava na te diske posneti zgodovino časa, zapisati vse besede vseh jezikov, saj bodo po predvidevanjih nekateri izumrli itd. Normalnemu prebivalcu Zemlje sedaj pa se lahko postavi popolnoma logično vprašanje, da če so prejšnje dobe slikale takratne knjige, ali jih ne bodo tudi sedaj? Vsekakor pa bo disk Rosseta lahko našel tržno priložnost na kakšnem drugem področju, recimo shranjevanju strogo zaupnih vojaških dokumentov.
Rosset dobil turnir v Londonu
27. 02. 2000 19.37Švicar Marc Rosset je zmagovalec moškega teniškega turnirja ATP v Londonu z nagradnim skladom 800.000 ameriških dolarjev. V finalu je olimpijski prvak iz leta 1992 v dveh nizih s po 6:4 premagal prvega nosilca Rusa Jevgenija Kafelnikova. Z zmago je Rosset tudi najuspešnejši igralec meseca februarja, saj je pred 14 dnevi dobil tudi turnir v Marseillu. Zadovoljen pa je lahko tudi Rus, ki bo kljub porazu jutri na vrhu moške teniške lestvice zamenjal Američana Andreja Agassija.
Vacek in Escude v finalu Toulousa
02. 10. 1999 20.02Čeh Daniel Vacek in domačin Nicolas Escude sta finalista teniškega turnirja v Toulousu. Vacek je v polfinalu s 6:1, 5:7 in 6:2 premagal tretjepostavljenega Šveda Thomasa Johanssona, Escude pa je bil s 7:6 (6) in 6:4 boljši od petopostavljenega Švicarja Marca Rosseta.***
Zib odpihnil Rosseta
20. 08. 1999 10.14Za največje presenečenje teniškega turnirja ATP v ameriški prestolnici je poskrbel Čeh Tomas Zib, ki je v osmini finala s 6:3 in 6:2 premagal sedmega nosilca Švicarja Marca Rosseta. Čeh bo tako prvič v karieri nastopil v četrtfinalu.
Enqvist in Mauresmo že v polfinalu
26. 01. 1999 09.55Prva polfinalista odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu - nagradni sklad je 7,45 milijona ameriških dolarjev - sta Šved Thomas Enqvist, ki je s 6:3, 6:4 in 6:4 premagal Švicarja Marca Rosseta, in Francozinja Amelie Mauresmo, ki je bila s 6:3 in 7:6 (7:3) boljša od 11. nosilke, Belgijke Dominique van Roost.
Brez presenečenj v Toulousu
03. 10. 1998 12.02V zadnjih dveh polfinalnih dvobojih teniškega turnirja v Toulousu z nagradnim skladom 400.000 ameriških dolarjev je tretji nosilec Šved Thomas Johansson ugnal Francoza Stephana Hueta s 3:6, 6:4, 7:5, četrti postavljeni igralec Nemec Nicolas Kiefer pa Švicarja Marca Rosseta s 6:3, 3:6 in 6:1.