Oceani na robu katastrofe

Prekomerne emisije ogljikovega dioksida (CO2), ki jih skušajo brzdati industrializirane države na podlagi mednarodnih sporazumov, nimajo negativnih posledic le na ozračje, temveč vplivajo tudi na življenje v morjih. Približno polovica vseh emisij CO2, ki so se doslej sprostile vse od začetka industrijske revolucije v 18. stoletju, je namreč končala v morjih, ugotavljajo raziskovalci Royal Society, britanske akademije znanosti.

Deli tega ogljikovega dioksida, ki se raztaplja v oceanih, se spremenijo v ogljikovo kislino, ta pa načenja vse snovi, ki vsebujejo apnenec.

Najbolj so prizadete školjke in korale, poleg njih pa tudi morske živali predvsem na južni polobli, ki imajo oklep in predstavljajo pomemben del prehranjevalne verige v morjih. Njihovi apnenčasti deli organov so namreč izpostavljeni kislini. Povišana vsebnost ogljikove kisline vpliva tudi na fitoplankton, kot se imenujejo mikroskopsko majhni rastlinski organizmi, ki so v morskih vodah.

Raziskovalci washingtonske nevladne ustanove Carnegie Institution so primerjali posamezne dele fosilnih ostankov živali iz posameznih obdobij zemeljske zgodovine. Ugotovili so, da se je kemična sestava oceanov podobno kot v našem času dramatično spremenila pred okrog 65 milijoni leti, ko so na Zemlji izumrli dinozavri.

"Geološka zgodovina je pokazala, da lahko posledice prevelike kislosti oceanov trajajo več deset tisoč let," je povedal Ken Caldeira, predstavnik Carnegie Institution. "Toda biološko okrevanje lahko traja celo več milijonov let. Prevelika kislost oceanov lahko uniči številne živalske in rastlinske vrste v morjih." Caldera je dognanja ta teden predstavil na kongresu geologov in oceanografov na Havajih.

Fosilni ostanki živali kažejo nenadno izumiranje živalskih vrst, ki imajo oklep iz kalcijevega karbonata in živijo v zgornjih morskih plasteh. Hkrati se je povečalo število tistih vrst, ki imajo oklep iz silikatnih snovi, odpornih na kisline.

Nazadnje so bila svetovna morja na robu katastrofe pred 55 milijoni, ugotavljajo raziskovalci. Tudi takrat se je nenadoma povišala povprečna globalna temperatura ozračja, posledica pa je bilo sproščanje velikih količin metana in ogljikovega dioksida.