"Nikoli ne podcenjuj srca šampiona," so besede legendarnega košarkarskega trenerja Rudyja Tomjanovicha, ki vedno znova odmevajo v ozadju vsakega velikega uspeha redkih in zares posebnih športnikov. Neverjetna zmaga Rafaela Nadala v finalu OP Avstralije je znova potrdila besede nekdanjega trenerja Houston Rocketsov.
A ni bilo vedno tako. Tudi Nadal je bil nekoč zgolj nadarjeni mladi up, ki je sanjal o odmevnih zmagah na turnirjih velike četverice. Svojo prvo zmago med profesionalnimi igralci je doživel v Wimbledonu leta 2003. Le tri tedne po praznovanju svojega 17. rojstnega dne je Španec v prvem krogu brez težav odpravil 19-letnega Maria Ančića. Njegovo pot v Wimbledonu je takrat v tretjem krogu zaključil Paradorn Srichaphan. Nadal pa je svoj prvi naslov na angleški sveti travi osvojil 'šele' pet let pozneje.
Prvi naslov
Zgolj dve leti po svojem prvem nastopu na turnirju ATP je neustavljivi Majorčan osvojil svoj prvi naslov velike četverice. Na pesku Roland Garrosa je na dan svojega 19. rojstnega dne naznanil svetu in mogoče še bolj pomembno Rogerju Federerju, da je v mesto prispel nov šerif. Švicarja je v polfinalu premagal v štirih nizih in postal prvi igralec, ki je Federerju v enem obračunu kar devetkrat 'ukradel' servis. Finale proti Argentincu Marianu Puerti je po izgubljenem prvem nizu bilo zgolj formalnost in Nadal je osvojil prvega od svojih 13. naslovov v Parizu.
Leta 2005 je tudi Novak Đoković prvič nastopil v Roland Garrosu. V prvem krogu je s 3:0 v nizih premagal Robbyja Gineprija, vendar je dvoboj s Guillermom Corio v drugem krogu predal po izidu 1:1 v nizih. Takrat je Roger Federer na svojem računu imel že štiri naslove na turnirjih velike četverice.
Dominacija na pesku se nadaljuje
Nadal se je leta 2006 v Roland Garrosu z Rogerjem Federerjem srečal šele v finalu turnirja. Če je kdo menil, da je bil njegov prvi naslov naključje, si je po zmagi v štirih nizih verjetno premislil. Padel je sedemkratni zmagovalec grand slamov in veliki zvezdnik.
Naslednjič, ko sta se srečala v finalu Roland Garrosa, je bil Federer že podpisan pod devetimi pokali velike četverice. Nadal pa se je ponašal zgolj z dvema omenjenima naslovoma v Parizu. A kmalu je bilo jasno, kdo je pravi kraj peska in Roland Garros, leta 2007 je tako kot leto prej, po štirih nizih v finalu pripadel Špancu.
Leto pozneje sta Nadal in Federer ponovila vajo, s to razliko, da je finale bilo občutno krajše. Nadal je namreč prepričljivo zmagal 6:1, 6:3 in 6:0. Dominacija Nadala na pesku je bila popolna, prišel je čas za nove izzive.
Prvič na travi
Če je Federer ob misli na srečanje z Nadalom na pesku malo težje dihal, je bil na sveti travi Wimbledona praktično doma. V londonski turnir leta 2008 je Švicar vstopil kot zmagovalec petih zaporednih Wimbledonov. Nadala je pred tem dvakrat zapored v finalu premagal v petih nizih in finale leta 2008 je napovedovalo podoben scenarij. Nadal namreč štirim zmagam v Parizu do takrat še ni dodal nobenega drugega turnirja za grand slam.
Finale se je začelo po okusu Španca, ki je prva niza dobil z izidom 6:4. A Federer ni obupal in naslednja niza dobil z izidom 7:6. Že drugo leto zapored sta velika tekmeca potrebovala pet nizov, da sta dokazala, kdo je boljši. Ena najboljših teniških poslastic vseh časov se je zaključila šele po 16 igrah (9:7) v zadnjem nizu in Nadal je končno osvojil turnir velike četverice, ki se ni imenoval Roland Garros.
Ob zaključku sezone 2008 je Roger Federer imel osvojenih 13 naslovov za grand slam, Rafael Nadal pet, Novak Đoković pa zgolj enega.
Prva zmaga na trdi podlagi in prva večja poškodba
Vse je bil pripravljeno za obdobje imenovano Rafa. V finalu OP Avstralije leta 2009 sta se Nadal in Federer prvič srečala na turnirju za grand slam na trdi podlagi. Dvoboj teniških velikanov je znova postregel s poslastico. Po štirih urah in pol ter petih nizih, je Španec osvojil svoj prvi turnir na trdi podlagi. S to zmago je postal tudi prvi tenisač v zgodovini, ki je istočasno bil prvak turnirjev za grand slam na vseh treh igralnih površinah.
Roland Garros istega leta, bi po štirih zaporednih zmagah Nadala v Parizu moral biti zgolj formalnost, a s tem se ni strinjal Šved Robin Söderling, ki je Španca presenetil že v četrtem krogu in postal prvi tenisač, ki je Nadala premagal v Roland Garrosu. Šved se je prebil vse do finala, kjer ga je za osvojitev svojega prvega in verjetno zadnjega naslov v Parizu, premagal Federer.
Nadal je po porazu proti Söderlingu odpovedal nastop na Wimbledonu zaradi poškodbe obeh kolen in po porazu v polfinalu OP ZDA proti Juanu Martinu Del Potru, leto še četrtič v petih letih zaključil na drugem mestu. Kljub slabim izidom na turnirjih za grand slam, se bo Španec zaključka leta 2009 spomnil z nasmehom na obrazu, saj je osvojil Davisov pokal s Španijo.
Slab začetek in odličen konec leta 2010
Tudi leto 2010 se je zanj začelo v senci poškodbe. V OP Avstralije je vstopil kot branilec naslova, vendar je izpadel že v četrtfinalu, ko je dvoboj z Andyjem Murrayem predal zaradi ponovnih težav s kolenom.
Obeti za preostanek sezone niso bili dobri, ampak do njemu toliko ljubega Roland Garrosa, se je Španec popolnoma pozdravil in v finalu ga je čakal igralec, ki ga je leto prej ustavil že v četrtem krogu. Tokrat Nadal ničesar ni prepustil naključju in Söderlingu v kratkem finalu prepustil zgolj deset iger.
Sledila je popolna dominacija Nadala na vseh površinah. Wimbledon tistega leta je osvojil po zmagi v treh nizih proti Čehu Tomašu Berdychu. V Finalu OP ZDA, do katerega se je prebil brez izgubljenega niza, pa je po štirih nizih padel Novak Đoković. Nadal je leto zaključil na prvem mestu lestvice ATP in postal prvi igralec, ki je v istem letu osvojil grand slam turnir na vseh treh površinah.
Nadal je ob koncu sezone 2010 na svojem računu imel devet naslovov velike četverice, Federer jih je imel že 16, Đoković pa še vedno zgolj enega. Zanimivo je, da sta Đoković in Nadal na pokalu Rogers tistega leta skupaj zaigrala v dvojicah. Njuno sodelovanje ni trajalo dolgo, saj sta izpadla že v prvem krogu tega tekmovanja.
Prihod Đokovića na veliko sceno
Nadal je leto začel s ciljem, da osvoji štiri zaporedne turnirje za grand slam. To mu ni uspelo, saj ga je po težavah s stegensko mišico v četrtfinalu OP Avstralije premagal rojak David Ferrer. Nadal je poškodbo do Roland Garrosa pozdravil in v finalu znova premagal Federerja, tokrat po štirih nizih. A preostanek sezone je pripadel novi številki ena svetovnega tenisa Novaku Đokoviću.
Ob koncu sezone je Nadal proti Srbu izgubil v šestih različnih finalih na treh različnih površinah. Tudi v Wimbledonu in na OP ZDA. Z zmago v petih nizih po neverjetnih petih urah in 53 minutah prav proti Nadalu, je Srb osvojil OP Avstralije leta 2012.
V letu 2012 so naslove na velikih turnirjih osvojili štirje različni igralci. Velika trojica, je za kratek čas postala velika četverka, saj je po zmagi Nadala v Roland Garrosu in Federerja v Wimbledonu svoj prvi veliki naslov osvojil tudi Škot Andy Murray.
Dva naslova v letu 2013
Zlata doba tenisa je prevlado Nadala in Federerja upočasnila. OP Avstralije je po tretji zaporedni zmagi Đokovića postalo Srbov turnir, vsaj do dogodkov letošnjega leta. Sledil je eden najboljših finalnih obračunov v zgodovini Roland Garrosa. Nadal se je po zaostanku za break v petem nizu, vrnil in premagal Đokovića.
Zmaga je Španca tako izčrpala, da je v Wimbledonu istega leta izpadel že v prvem krogu. To se mu je na turnirjih velike četverice zgodilo prvič v karieri. V finalu OP ZDA istega leta, pa se je Đokoviću maščeval za poraz v Melbournu in leto zaključil na prvem mestu lestvice ATP in 13 naslovi na turnirjih za grand slam.
Težavno obdobje
Nadal je leto 2014 začel obetavno, saj je se uvrstil v finale OP Avstralije. Tam pa si je med ogrevanjem poškodoval hrbet in izgubil proti Stanisalasu Wawrinki, ki pred tem srečanjem Španca ni uspel premagati v 12 poskusih. Španec je nato v finalu Roland Garrosa premagal Đokovića in osvojil svoj deveti naslov v Parizu in petega zapored. Do konca sezone ni več osvojil naslova na turnirjih velike četverice, pravzaprav mu je to prvič znova uspelo šele leta 2017, v 'njegovem' Parizu.
Zaradi poškodbe zapestja je leta 2014 izpustil OP ZDA. Ta poškodba mu je težave povzročala tudi v letu 2015, ko je prvič po desetih letih izpadel iz najboljše peterice na lestvici ATP. Leta 2016 zaradi podobne poškodbe ni nastopil na Roland Garrosu in v Wimbledonu. Leto 2016 je bilo prvo po letu 2004 v katerem ni nastopil v četrtfinalu vsaj enega od velikih štirih turnirjev.
Ob koncu leta 2016, je Đoković imel osvojenih že 12 naslovov velike četverive, Federer jih je takrat imel 17, Nadal pa 14.
Veliki povratek
Leto 2017 je po dolgem času znova bilo Špančevo leto. Težave s poškodbo zapestja so bile preteklost in po dveh letih suše je z zgolj 35 izgubljenimi igrami na celotnem turnirju, osvojil svoj deseti naslov v Parizu. Temu je isto leto dodal še tretji naslov v New Yorku in postal prvi tenisač, ki je v svojih tridesetih, leto zaključil na prvem mestu svetovne lestvice.
Sledilo je leto 2018 in zdaj že pričakovana zmaga v Parizu. Nato pa epski obračun z Đokovićem v polfinalu Wimbledona. Dvoboj je bil odigran v dveh dneh, skupaj je trajal kar pet ur in 17 minut, na koncu ga je na poti do novega naslova v Londonu zmagal Đoković. To je za Nadala bil prvi poraz v polfinalu turnirja velike četverice po letu 2009.
Leta 2018 je Federer v Avstraliji osvojil svoj 20. in za zdaj zadnji naslov velike četverice. Nadal je leto zaključil s 17 naslovi, Đoković pa jih je takrat imel 14.
Leta 2019 je Španec v finalu OP Avstralije s 3:0 v nizih izgubil proti Đokoviću. Nadal je osvojil zgolj osem iger in prvič v svoji karieri brez osvojenega niza izgubil finale. Roland Garros je, kot vedno, bil popolnoma druga zgodba. Na poti do svojega 12 naslova v Parizu je izgubil zgolj dva niza. V polfinalu Wimbledona ga je premagal Federer, vendar je Španec v New Yorku odgovoril z zmago v finalu proti Daniilu Medvedjevu in osvojitvijo svojega četrtega naslova na OP ZDA ter skupno 19.
Lov na najboljšega vseh časov
Leto 2020 je za Španca minilo v znamenju številke 20. Naslednja zmaga na turnirju velike četverice bi ga izenačila z velikim tekmecem Rogerjem Federerjem in to mu je uspelo kje drugje kot v Parizu. Po izpadu v četrtfinalu OP Avstralije se je v finalu Roland Garrosa maščeval Đokoviću za poraz v Melbournu leto prej in Srbu prepustil zgolj sedem iger. Nadalu je še četrtič uspelo osvojiti naslov na enem od turnirjev velike četverice brez izgubljenega niza.
Z 20 naslovi v žepu ni zaigral na OP ZDA ob koncu sezone. Na OP Avstralije leta 2021 pa je v četrtfinalu izgubil proti Stefanosu Cicipasu. Sledil je Roland Garros in nova priložnost, da z 21. osvojenim turnirjem za grand slam na večni lestvici končno prehiti Federerja. V turnir je razumljivo vstopil kot veliki favorit in do polfinala mu je šlo vse po načrtu, takrat pa je pred njega stopil Đoković, ki je tudi lovil zgodovino.
Po odlični igri obeh, je v štirih nizih slavil Srb, ki je ob zaključku leta ujel Federerja in Nadala. Đoković po osvojitvi Wimbledona, v finalu OP ZDA ni uspel premagati Medvedjeva in leto 2022 je velika trojica začela s po 20 osvojenimi turnirji velike četverice.
Kako je Rafael Nadal v svojem stilu končno osvojil 21. naslov in pobegnil velikima tekmecem, pa si lahko preberete spodaj:
KOMENTARJI (57)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.