V deželi Cristiana Ronalda Brazilci narekujejo tempo navijaški evforiji

Katero vremensko toplo državo izbrati za ogled svetovnega prvenstva v nogometu, ki vsaj v naši državi poteka v zimskem času? Portugalska se zdi zanimiva, sploh zaradi tega, ker je prvenstvo, ki poteka v Katarju, najbrž zadnje za njihovega največjega zvezdnika. Da je to Cristiano Ronaldo, ni treba posebej poudarjati. Toda vsakemu obiskovalcu, ki se je v tem času znašel v tem kraju, je kmalu jasno, da se portugalski navijači ne morejo niti približno kosati z brazilskimi. Dejstvo, da je kar nekje 25 odstotkov populacije na Portugalskem Brazilcev, vsemu skupaj le prikima. In to je dejavnik, ki mesto, vsaj v času svetovnega prvenstva v nogometu, spremeni v okolje, kjer bi najraje zaplesal v ritmu sambe, ali morda tudi tistim, ki jih igra z žogo ne zanima preveč, približa ta šport. Pa čeprav samo za teh par tednov, ko se svet ustavi, in so vse oči uprte na nogometno zelenico.

Da se kot naključna obiskovalka tega mesta ne motim, nam pove tudi Marianna. Prihaja iz Rio de Janeira, v Lizboni pa trenutno živi, ker tukaj obiskuje fakulteto. "Tukaj v Lizboni živi zares veliko Brazilcev. Veliko je k temu pripomogel jezik, saj, kot vemo, je portugalščina jezik, ki je skupen obema državama. Z nekaj posebnosti, seveda. Poleg tega sta si državi naklonjeni zaradi zgodovinskih dejstev."

Nogomet je v deželi tam čez nekaj svetega, kar Brazilijo loči od vseh ostalih držav sveta, in tega ni treba posebej izpostavljati. Toda vseeno nam sogovornica zaupa nekaj zanimivih dejstev, ki to potrdijo. "V naši državi je, kot vsi že zagotovo dobro vedo, nogomet kot religija. Brazilcem pomeni vse. Na ulici si sezuješ natikače, iz njih postaviš gol in začneš igrati. Tako je to pri nas. Ljudje igrajo nogomet čisto povsod. Otroci, starejši, vsi so temu privrženi. Med tekmami brazilske reprezentance se svet za nas dobesedno ustavi." Da svoje domovine ne pogreša preveč, pa poskrbijo naslednji prizori: "V Braziliji je tako, da med tekmo ljudje prenehajo z delom, kar jim je seveda odobril nadrejeni, poleg tega je k temu pozvala tudi vlada. Določeno je, da ljudje eno uro pred pričetkom tekme zapustijo delovno mesto. Tukaj ni enako, tudi ljudje so precej različni, tako se vsaj zdi. Drugačen odnos imajo kot mi, Brazilci. Jaz se sicer med tem prvenstvom na trenutke počutim, kot da sem doma, v Braziliji. Seveda pogrešam družino, toda ta povezanost tukaj, ki jo vidite, mi daje neko zadovoljstvo, občutek, da sem doma," še zaključi naša sogovornica iz Brazilije.

Z Marianno skupaj spremljava nogometno tekmo med Brazilijo in Švico. V ogromnem prostoru, ki je kot nekakšna Odprta kuhinja, ki jo poznamo v Sloveniji. Toda vse je precej večje, sedaj pa vse prilagojeno nogometnemu prvenstvu. Ko sva s sogovornico zaključili prijeten pogovor in pokomentirali dogajanje v prostoru, je naslednja stvar, ki se pripeti, da na velikem ekranu sredi prostora nogometna tekma kar na enkrat ni več na prvem mestu. Lahko bi rekli tehnične težave, ki vse zbrane pripravijo do tega, da začnejo tekmo spremljati na svojih mobilnih napravah. Svojo mi pod nos pomoli še en Brazilec, ki stoji poleg mene.

Kdorkoli želi sesti, mora na prizorišče priti vsaj dve uri pred tekmo. Niti sekunde dogajanja se ne sme zamuditi, ko se po zelenici podijo njihovi junaki, tega ne smem zamuditi niti sama. Da je vse skupaj še precej bolj napeto, poskrbi Vinicius Junior, ki doseže zadetek. Hala dobesedno ponori. Kasneje se sicer izkaže, da je šlo za prepovedan položaj, in evforija se nekoliko umiri, čeprav je slika na velikem ekranu spet aktivna. Na koncu se za celotno ljudstvo vse srečno konča, tehnika ni več ponagajala in tudi Brazilci so dosegli zmagoviti zadetek. Množica pa prešerno slavi svoje junake. Zares velika množica ljudi, med katerimi prevladujejo Brazilci.

Nogomet v tem ponedeljkovem dnevu še ni rekel zadnje, čez kakšno uro se namreč prične obračun med Portugalsko in Urugvajem. Pravi spektakel bi lahko dejali na prvo žogo. Po mestu preverimo utrip, ki pa se zdi brez velikih posebnosti. Sicer ne moremo mimo dejstva, da so vsaj nekateri lokali precej polni. Da je v mestu precej ljudi, ki spremljajo tekmo na velikih ekranih, ki jih je v vsakem prostoru precej veliko, tudi ni težko opaziti. Ni pa zaznati evforije, pretiranega vzdušja ali veselja, ki bi ga pričakoval. Po kratkem sprehodu skozi mesto se vrnemo na "tržnico", da preverimo, ali lahko Portugalci nadgradijo navijaško kuliso, ki so jo Brazilci pripravili pred nekaj urami. Če je prej prevladovala rumena barva, je sedaj rdečo komaj zaznati. Če je bil prej prostor nabit s pozitivno energijo, je sedaj vse skupaj precej bolj statično. Pa da ne bo pomote, seveda je prostor še vedno poln, seveda se navija in glasno kriči, toda vse skupaj zveni drugače. Ni pravega navijaškega naboja. Kljub temu, da množica vedno, ko se na ekranu pojavi Ronaldo, zakriči Siuuuuu, nekaj pogrešamo. Tudi veselje po zmagi je seveda veliko. Toda pričakovali smo več.

Tako kot v četrtek, ko je bila na sporedu prva tekma portugalske reprezentance na tem prvenstvu. Tudi ta ni postregla z navijaškim presežkom, čeprav smo jo spremljali v hotelu, ki je v lasti samega Cristiana Ronalda. Pričakovanja so bila precej velika, toda realnost je bila drugačna. Tudi tam se je sicer trlo ljudi, sploh v drugem polčasu se je prostor napolnil do zadnjega kotička. Tistim, ki ni uspelo vstopiti, pa so tekmo spremljali kar prek velikih oken z zunanje strani stavbe. Prostor je bil tudi tam brez prave energije. Morda je za to krivo dejstvo, da je bilo v prostoru predvsem veliko turistov. "Živimo v Ameriki, drugače pa prihajamo iz Filipinov. Navijamo za Portugalsko, ker pri njih igra Ronaldo, poleg tega imajo zelo dobro ekipo. Tukaj smo na dopustu, ta hotel je bil blizu našega, zato smo se odločili, da si tekmo ogledamo tukaj. Pri nas je sicer nekoliko bolj popularen ameriški nogomet, toda Američani spremljamo tudi svetovno prvenstvo, ki se trenutno odvija," pove ena izmed obiskovalk bara.

"Tukaj sem na počitnicah, prihajam iz Ria. Lizbona je zelo lepo mesto, vzdušje pa čudovito. To, da sem se odločil za obisk tega kraja ravno v tem času, ko se odvija prvenstvo, je sicer zgolj naključje. Za ta hotel sem že slišal, zato sem si želel tekmo ogledati tukaj," pa pove gost iz Brazilije. Kako dogajanje v baru vidijo zaposleni, preverimo pri eni izmed natakaric: "Kadar so na sporedu tekme, v katerih nastopa Cristiano Ronaldo, pa naj bo to za reprezentanco ali za klub, je tukaj vedno velika gneča." To, da je v lokalu precejšnja gneče, pove tudi dejstvo, da je zmanjkalo med drugim tudi čistih kozarcev. To zagotovo ni nekaj vsakdanjega.

In vsakdanja ni niti Portugalska, oziroma Lizbona sama. Mesto, ki očara s svojo čarobnostjo, je znano po tem, da privablja ljudi iz vsega sveta. In tudi nam je postregla z vsem tistim, kar kot turist ali nogometni navdušenec potrebuješ in hkrati tudi pričakuješ. Pravo navijaško vzdušje, pa naj bo to pričarano s strani Brazilcev ali Portugalcev, na koncu to sploh ni pomembno. Pomembno je to, da nogometna igra povezuje in združuje, tistim, ki so daleč od svojih domov pa pričara tisti znani občutek domačnosti in topline. Pa naj še kdo reče, da je nogomet zgolj šport (čeprav najbolj gledan seveda), zagotovo lahko potrdim, da je precej več kot samo to.