Aktualni svetovni prvak v tej disciplini je v finalu premagal Nemca Petra Schlickenriederja in Italijana Cristiana Zorzija, Rusinja pa je olimpijskemu naslovu na 30 kilometrov prosto iz Nagana, dodala še tega v šprintu, potem ko je bila v finalu boljša od Nemke Evi Sachenbacher in Norvežanke Anite Moen.
Najkrajši tekaški preizkušnji v prosti tehniki sta bili doslej najbolj razburljivi, kar je za tako kratko progo tudi razumljivo. Kljub komaj 1,5-kilometrski razdalji pa je bila proga najtežja doslej, saj še nikoli ni bilo toliko vzponov in spustov kot v Soldier Hollowu. Malijeva je doslej nanizala že nekaj uspehov v šprintu, po odhodu med biatlonke pa je bilo zanimivo vprašanje, ali se lahko še vedno kosa s svetovnim vrhom. To je na najboljši možni način potrdila s sedmim časom kvalifikacij in odlično predstavo v četrtfinalni skupini, kjer je premagala celo poznejšo zmagovalko Čepalovo. Žal pa ji nekaj podobnega ni uspelo v polfinalu, ko se je zaradi pritožb na progo podalo kar pet tekačic, saj je tekmovalna žirija v skupino "potisnila" še Norvežanko Maj Helen Sorkmo, ki je pred tem padla in končala na tretjem mestu. V malem finalu je Malijeva ves čas vodila, nato pa sta jo v ciljnem šprintu prehiteli Kanadčanka Beckie Scott in Sorkmojeva.
"V skupini smo nastopile približno enako močne tekmovalke, zagotovila sem si sicer dober izhodiščni položaj, toda nato je prišla dolga ciljna ravnina, na kateri mi je pobralo moči. Ne glede na to, sem z dosežkom zelo zadovoljna. Kljub vsemu sem edina uspela premagati olimpijsko zmagovalko Čepalovo, žal mi je le, da se to ni zgodilo v finalu. Najtežje mi je bilo v polfinalu, ko nas je štartalo kar pet. Še vedno mi ni jasno, zakaj so v našo skupino vključili še Sorkmojevo, kar se mi ne zdi najbolj pošteno. Je pač padla in to bi moralo veljati za vse enako," je bila z nastopom zadovoljna Kamničanka, ki se kljub uspehu v teku ne namerava vrniti iz biatlona, bo pa še razmišljala o morebitnih naslednjih nastopih v njeni najljubši disciplini. Malo manj uspešni sta bili Nataša Lačen in Teja Gregorin, ki sta se v kvalifikacijah uvrstili na 32. in 34. mesto.
"Moja taktika je bila tokrat zelo enostavna. Želela sem premagati vse tekmice, kar mi je na koncu uspelo, zaradi česar sem presrečna. Ves čas sem želela biti v ospredju, saj sem le tako lahko nadzorovala svoj položaj," je po tekmi povedala Čepalova, trenutno drugouvrščena tekmovalka svetovnega pokala, ki je v Salt Lake Cityju že osvojila bron na 10 kilometrov v klasični tehniki. Prišlo je tudi do enega večjega presenečenja, saj je favorizirana Čehinja Katerina Neumannova izpadla že v četrtfinalu. "Po moje nisem naredila nobene taktične napake. Preprosto sem preutrujena in po neuspehu tudi zelo razočarana," ni skrivala slabe volje Čehinja, sicer vodilna v svetovnem pokalu, ki je v tej sezoni dobila dve tovrstni preizkušnji v Cogneju in dolini Fiemme.
V moški konkurenci zlato Hetlandu
V moški konkurenci se je Sokliču izpolnila želja, za katero je v letošnji sezoni kljub težavam s poškodbami zelo garal. S 13. časom kvalifikacij se je uvrstil v finale, kjer pa je nato izpadel že v prvem krogu, čeprav se je vse do cilja enakopravno boril s favoriziranim Schliekenriederjem ter Norvežanoma Trondom Iversenom in Trondom Einarjem Eldenom. Prav hiter tek mu je omogočil, da je tekmo končal na 11. mestu, katerega je bil zelo vesel, saj je tudi to zaenkrat najboljša moška tekaška uvrstitev na olimpijskih igrah. "S svojim dosežkom sem lahko več kot zadovoljen, saj sem tudi v četrtfinalu dal vse od sebe in skušal priti med osem. Zmanjkalo mi je minimalnih 20 stotink in morda je to posledica tega, da sem nekoliko prehitro napadel. Vesel sem, da mi je uspelo, saj sem imel precej težav skozi vso sezono, končno pa sem dokazal nekaterim "strokovnjakom", da nisem povsem za odstrel," se je uspeha veselil 28-letni Blejec, ki se tudi v prihodnosti ne misli odreči daljšim tekaškim razdaljam, pa čeprav je svoje najboljše rezultate dosegel v šprinterskih preizkušnjah.
V boj za zmago so se podali Zorzi, Schlickenrieder, Hetland in Šved Bjoern Lind, skupina pa je bila zelo izenačena od štarta do cilja. Dolgo je najbolje kazalo dvakratnemu zmagovalcu letošnjih šprintov, Italijanu Zorziju, ki pa sta ga v ciljnem šprintu ugnala Norvežan in Nemec, tako da se je moral zadovoljiti z bronasto medaljo, a je na koncu športno priznal, da je bil tokrat pač najboljši Hetland. "Vedel sem, da lahko premagam Zorzija. Zadnjih 400 metrov mi je bilo pisanih na kožo, saj je bilo dovolj prostora za napad. Tudi zaradi tega sem največ moči prihranil za finiš," je povedal Norvežan, ki je bil na zadnjih olimpijskih igrah s 24. mestom na maratonski razdalji 50 kilometrov precej manj zadovoljen. Največji osmoljenec tekme pa je bil njegov rojak Haavard Bjerkeli, ki je bil najhitrejši v kvalifikacijah, nato pa si je v ciljnem šprintu četrtfinala zlomil palico in končal svoj nastop. "Zgodilo se mi je tisto, kar si tekači najmanj želimo. Palico sem dobil pod smučko in sanj o uspehu je bilo konec. Eno je, če te premagajo tekmeci, bolj pa me jezi, če osmešiš samega sebe," je bil nezadovoljen specialist za šprinterske tekme, ki je edino zmago dosegel na zadnji tekmi lanskega leta v Salzburgu.
