Sodišče Evropske unije v Luksemburgu je v sredo sprejelo prelomno odločitev, ki je razburila številne znanstvenike in strokovnjake. Namreč, odločilo je, da je lahko proizvajalec cepiva odgovoren za napako, ki jo cepivo povzroči pri uporabniku, ne glede na to, ali obstaja znanstveno dokazana povezava med cepivom in boleznijo.
Sodnemu senatu je predsedoval dolgoletni slovenski sodnik Marko Ilešič, odločitev pa je sodišče objavilo tudi na spletu in si jo lahko v celoti preberete na naslednji povezavi.
Sodišče pojasnjuje, da v primeru, če razvoj bolezni časovno sovpada s cepljenjem posameznika, če je bil posameznik pred cepljenjem zdrav in v družinski anamnezi nimajo te bolezni ter v primeru, ko je več podobnih zapletov po cepljenju, da lahko sodišče razsodi v prid posameznika tudi, če ne obstaja znanstveni dokaz, da lahko to cepivo res povzroči ta zaplet.
Seveda imajo tudi farmacevtske družbe, torej proizvajalci cepiva, možnost, da predstavijo svoje argumente in znanstveno dokažejo, da povezava med cepljenjem in boleznijo ni mogoča.

Sodni senat je med drugim zaslišal predstavnike francoskega državljana J.W., ki je bil leta 1998 cepljen s cepivom proti hepatitisu B, leto dni pozneje pa se je pri njemu pojavila multipla skleroza. Francoska sodišča so njegovo tožbo zoper proizvajalca cepiva Sanofi Pasteur zavrnila, saj ni bilo znanstvenih dokazov, da cepivo lahko povzroči multiplo sklerozo, zato se je družina obrnila na evropsko sodiše. Proizvajalec cepiva vztraja, da so vsa njihova cepiva varna in da gre za precedens, saj ni nikakršnih znanstvenih dokazov, da bi lahko cepivo povzročilo to bolezen. A sodišče smatra, da je na strani proizvajalca naloga, da dokaže, da ni možnosti, da bi lahko cepivo povzročilo takšno okvaro.
V razsodbi še navajajo, da naj sodišča pri odločanju upoštevajo resne ter zanesljive dokaze in ne domneve ter prisluhnejo argumentom vseh vpletenih strani. V razsodbi tako navajajo: " ... če medicinske raziskave ne dokazujejo niti ne izključujejo obstoja povezave med uporabo cepiva in nastankom bolezni, za katero je zbolel oškodovanec, obstoj vzročne zveze med napako, ki se pripisuje cepivu, in škodo, nastalo oškodovancu, vedno šteje za dokazan, če so prisotni nekateri vnaprej določeni dejanski indici glede vzročnosti."
Profesor Tony Fox s King's College London je zaskrbljen zaradi odločitve sodišča, saj je prepričan, da sodišče zavrača znanstvene ugotovitve in znanosti obrača hrbet. Keith Neal, epidemolog z Univerze v Nottinghamu, pa opozarja, da ni nobenega znanstvenega dokaza, da bi lahko cepivo proti hepatitisu B povzročalo multiplo sklerozo. Odločitev sodišča ga zato zelo skrbi. "Trdijo naslednje: cepivo je krivo za razvoj multiple skleroze pri bolniku, če proizvajalec ne more dokazati, da ni povezave. To pa je praktično nemogoče v teh razmerah," pravi Neal in opozarja, da bo ta odločitev vplivala tudi na ostala zdravila in posledično razvoj novih zdravil.
Peter Openshaw, predsednik britanskega združenja za imunologijo, opozarja: "Zelo zaskrbljujoče je, da je evropsko sodišče odločilo tako, da lahko sodniki odločajo, ali je neko cepivo pripeljalo v razvoj določenega zdravstvenega stanja bolnika, pa četudi ni nikakršnih znanstvenih dokazov, ki bi potrdili njihovo odločitev." Prav tako dodaja: "Trditi, da obstaja povezava med cepljenjem in multiplo sklerozo, hkrati pa priznati, da ni nikakršnega znanstvenega dokaza, ki bi to potrdil, je nelogično in zmedeno."
Slovenska stroka: cepljenje je varno in učinkovito
Ne glede na odločitev sodišča in odziv ki ga bo le-ta sprožila med tistimi, ki nasprotujejo cepivom, pa je jasno, da je cepljenje najbolj učinkovita metoda preprečevanja nalezljivih bolezni.

Žal pa se v Sloveniji zadnja leta precepljenost proti otroškim nalezljivim boleznim znižuje. Celotna slovenska medicinska stroka podpira cepljenje kot varen in učinkovit javnozdravstveni ukrep, opozarjajo pa, da je padec precepljenosti zaskrbljujoč. Delež precepljenosti je namreč pri nekaterih boleznih že padel po kritično mejo.
Prav na temo precepljenosti v Sloveniji je danes potekal posvet o cepljenju, na katerem so strokovnjaki razpravljali o možnih rešitvah, s katerimi bi povečali precepljenost in s tem preprečili večje izbruhe nalezljivih bolezni tudi pri nas.
Na posvetu so predstavili strokovne podlage v prid cepljenju, psihosociološke in pravne vidike cepljenja. "Cepljenje je namreč najbolj učinkovita metoda preprečevanja nalezljivih bolezni, ki je v razvitem svetu praktično izkoreninila nekatere smrtno nevarne nalezljive bolezni. Žal pa je v zadnjem obdobju prišlo tudi v Sloveniji na račun širjenja dezinformacij do upada precepljenosti otrok, ki je že na kritični meji. Ustvarjeni so pogoji za pojav epidemij bolezni, ki so lahko smrtno nevarne. Zato želimo splošni in delu strokovne javnosti nedvomno sporočiti, da je cepljenje temeljna metoda preprečevanja določenih nalezljivih bolezni in bi z ukinitvijo cepljenja nastala ogromna zdravstvena škoda, umrljivost prebivalstva pa bi se pomembno povečala," pravi Pavel Poredoš, predstojnik Katedre za interno medicino MF UL in predsednik Slovenske medicinske akademije.
Cepljenje je pravica in privilegij otroka
"Pediatri na primarni ravni in zdravniki šolske medicine smo najštevilčnejši izvajalci cepljenja. V zadnjih desetih letih z zaskrbljenostjo spremljamo upadanje precepljenosti v Sloveniji pod kritično raven in na to glasno opozarjamo. Po Zakonu o nalezljivih boleznih je pri nas cepljenje proti določenim boleznim obvezno, vendar imamo v svojih ambulantah vedno več staršev in otrok, ki zavračajo cepljenje zaradi nezdravstvenih razlogov. Naša obsežna, dolgotrajna in večkratna strokovna in filozofska pojasnjevanja o pomenu cepljenja, vnovična vabljenja na cepljenje in prijavljanje necepljenih na zdravstveni inšpektorat ne doprinesejo bistveno k višji precepljenosti. Cepljenje je pravica in privilegij otroka in ne samo skrb in prisila pediatra in šolskega zdravnika, tako kot je kultura cepljenja javnozdravstveni interes države in njenih prebivalcev," pa je dejala Mojca Ivankovič Kacjan, pediatrinja v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca v Mariboru.
KOMENTARJI (222)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.