Okužen moški bolezen prinesel s Kosova, preden je prišel v Ljubljano, pa je pomoč iskal tudi v Izoli

Ošpice so bolezen, ki je praktično že bila izkoreninjena. Obvezno cepljenje imamo že 50 let. Približno pred desetimi leti so se ošpice spet pojavile, žal pa številni starši svojih otrok kljub temu ne želijo cepiti. S tem ogrožajo širšo skupnost. "Če je takšnih ljudi veliko, potem kolektivne imunosti ni in se bolezni, kot so ošpice, zlahka znotraj populacije širijo in predvsem ogrožajo najbolj ranljive osebe. V resnici vidimo, da je majhno število tistih, ki zares nasprotujejo cepljenju, več je tistih, ki dvomijo v učinkovitost in varnost cepiva, te pa poskušamo seznaniti in prepričati, da je to nekaj dobrega in neškodljivega za njih in njihove otroke," opozarja Maja Sočan, predstojnica centra za nalezljive bolezni z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Okužen moški bolezen prinesel s Kosova, preden je prišel v Ljubljano, pa je pomoč iskal v Izoli

Z ošpicami okužen oče, ki je pripeljal otroka na pregled na Pediatrično kliniko v Ljubljani, po poročanju oddaje SVET živi v Izoli, bolezen pa je prinesel s Kosova. Kot so poročali v oddaji 24UR, je moški še pred prihodom v Ljubljano pomoč iskal tudi v izolskem zdravstvenem domu in tamkajšnji bolnišnici.

"Že v nedeljo sta se žena in otrok obolelega obrnila na dežurno pediatrično službo izolske bolnišnice prav zaradi zaščite proti ošpicam, nato je bolnišnico obiskal tudi oboleli. Kljub temu nam v bolnišnici niso želeli povedati, kako so v danem postopku ravnali in ali sedaj veljajo kakšni posebni ukrepi. Popolna blokada informacij velja zaradi odsotnosti strokovnega direktorja," so poročali v omenjeni oddaji.

A panika ni potrebna, so prepričani na koprski izpostavi NIJZ, saj so odkrili vseh 250 oseb, ki so bile z obolelim v kontaktu. Tistim osebam, ki so jih lahko cepili, so predlagali cepljenje, tistim, ki pa jih ne smejo cepiti zaradi morebitnih zapletov in različnih kontraindikacij, pa so ponudili imunoglobuline v zaščitne namene. Ti imunoglobulini so zaščitna telesca pridobljena iz plazme ljudi, ki so preboleli ošpice. Stanje spremljajo, inkubacijska doba namreč traja toliko, da se lahko bolezen še vedno pojavi, a kljub temu zatrjujejo, da so zadevo dobro zajezili.

Tatjana Mrvič, vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, je opozorila, da je situacija, ko je oboleli prišel na pediatrično kliniko, res izjemno zahtevna in nevarna. Tam je bilo namreč ogromno bolnih otrok, ki so zelo občutljivi, prav tako veliko dojenčkov, ki še niso bili cepljenji, saj se proti ošpicam prvič cepi otroke šele v starosti od 12 do 18 mesecev.

Gobec: Cepljenje ostaja obvezno, lahko pa bi zvišali globe in omejili vpis otrok v vrtce

Generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Mojca Gobec je glede zadnjega primera ošpic dejala, da na ministrstvu popolnoma zaupajo pediatrom na Pediatrični kliniki in vsem infektologom, ki se trudijo izbruh ošpic omejiti. "Cepljenje je še vedno najbolj učinkovit ukrep preprečevanja takšnih okužb," je dejala in dodala, da vse starše pozivajo, naj cepijo svoje otroke in s tem zagotovijo dovolj velik delež precepljenosti.  

Dejala je, da so že junija lani pozvali vse, ki potujejo, pa tudi starše otrok, ki niso bili cepljeni, naj vendarle cepijo svoje otroke. Obrnili so se tudi na pediatre, ki skrbijo za cepljenja otrok. Ponudili so različna izobraževanja na temo cepljen in varnosti cepiv, pa tudi različne medijske kampanje so bile sprožene, je pojasnila Gobčeva in dodala: "Da bi trend cepljenja znova obrnili, smo ustanovili interdisciplinarno delovno skupino, kateri so močno zastopani pediatri." 

Številne razprave na ravni te skupine so pokazale, da zakonodaje, ki določa, da je v Sloveniji cepljenje obvezno, ne bodo spreminjali, tako da cepljenje ostaja obvezno. Bo pa potrebno spremeniti nekaj drugih administrativnih postopkov, opozarja Gobčeva. Tako predlagajo, da naj stroka odloča o medicinskih razlogih za opustitev cepljenja. Smotrno bi bilo tudi povečati globe za tiste, ki neizpolnjujejo določil te zakonodaje. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi omejevali vpis otrok, ki niso cepljeni, v kolektive, kot so na primer vrtci, a za to potrebujejo širši konsenz javnosti, zato dokončne odločitve o tem niso sprejeli.

Vsak otrok mora pred vpisom v vrtec imeti potrdilo, da je zdrav. Zaenkrat velja, da vrtec ne more zavrniti vpisa otroka, ki ni bil cepljen po programu, saj zakon narekuje, da mora vrtec sprejeti otroka ne glede na to, ali je bil cepljen ali ne.

Največja zaščita je po preboleli bolezni

Cepivi sta dve. 95 do 98 odstotkov otrok, ki so bili cepljeni z enim odmerkom cepiva, razvije protitelesa. Pri okrog 2 do 5 odstotkov otrok pa po cepljenju ne pride do serokonverzije, kar pomeni, da se protitelesa ne razvijejo. Večina oseb, pri katerih ne pride do serokonverzije po prvem odmerku, razvije protitelesa po drugem odmerku, opozarjajo na Nijz. Po cepljenju je raven protiteles nižja kot po naravni okužbi. Serološke in epidemiološke raziskave kažejo, da je s cepljenjem pridobljena imunost dolgotrajna in pri večini cepljenih oseb doživljenjska.

Obvezno celjenje z letom 1969

V Sloveniji je bilo cepljenje proti ošpicam v letu 1968 priporočeno za otroke od dopolnjenih 8 mesecev do 8 let starosti, torej priporočeno za rojene od leta 1960 dalje, ki še niso preboleli ošpic. V letu 1969 je cepljenje postalo obvezno za otroke od 8 mesecev do dveh let starosti, ki še niso bili cepljeni in otroke pred sprejemom v vrtec, šolo, če še niso preboleli ošpic.

V letu 1974 je bila v programu cepljenja prvič navedena obvezna revakcinacija proti ošpicam za otroke v 4. ali 5. letu starosti, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so osebe rojene med leti 1960 in 1968 lahko prejele en odmerek cepiva, rojeni leta 1969 in kasneje pa praviloma dva odmerka cepiva proti ošpicam. Cepljenje z drugim odmerkom (revakcinacija) za otroke v prvem razredu (za 7 let stare otroke, rojene leta 1971) je bilo v programu ponovno navedeno leta 1978. V prvih letih po uvedbi cepljenja je bila precepljenost nizka.

Po letu 1990 kombinirano cepivo

Od leta 1990 dalje se otroke cepi z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci v starosti 12 do 18 mesecev, ponovno so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo.

Dvomite v ustrezno zaščito?

Sočanova je pojasnila, kaj naj naredijo tisti, ki so bili na primer rojeni pred letom 1960 in tisti, ki so bili rojeni v sedemdesetih letih. "Za tiste, ki so bili rojeni pred letom 1960, se predvideva, da so ošpice preboleli, zato ne potrebujejo cepiva. Generacije rojene v sedemdesetih letih, ki so bile cepljene le z enim odmerkom, zanje pa bi bilo najbolje, še posebej, če potujejo v tujino, kjer je ošpic bistveno več kot pri nas, da se odločijo za cepljenje," še opozarja Sočanova. Podobno se svetuje tudi, če se na potovanje v te države opravljate z otrokom, ki še ni prejel druge doze cepiva. V tem primeru je za otroka priporočljivo predčasno cepljenje z drugim odmerkom.

Odrasli morajo za cepivo plačati 20,50 evra, otroci imajo cepivo plačano s strani ZZZS. Tisti, ki bi radi preverili, koliko protiteles imajo, se lahko na lastno željo testirajo na IgG specifična protitelesa, ki so v pozitivnem območju. O testiranju se pozanimajte pri osebnem zdravniku.

Več o ošpicah in cepljenju na spletni strani NIJZ.