Nevarnost ne preži le v klopih, ampak tudi v surovem mleku

Klopni meningoencefalitis (KME) je resno obolenje osrednjega živčnega sistema, ki ga povzroči vbod okuženega klopa. Slovenija glede na verjetnost okužbe s KME sodi v sam vrh evropskih držav, število cepljenih prebivalcev pa je kljub temu nizko (manj kot 15 odstotkov), pravijo na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Ravne. Med najbolj ogrožena območja sodijo osrednja Slovenija, Gorenjska in Koroška.

Prav na Koroškem pa so aprila lani odkrili in dokazali primer izbruha okužbe s KME po zaužitju surovega kozjega mleka. Čeprav se ljudje s KME najpogosteje okužijo zaradi vboda okuženega klopa, je namreč možen tudi drugačen način okužbe. Virus KME lahko dobijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave. Okužene živali sicer niso naravni gostitelji virusa, kljub temu pa okužena žival izloča virus v svojem mleku, so razložili na ZZV Ravne. Tako se lahko posredno, z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov, okužijo tudi ljudje.

Lanski primer okužbe prek kozjega mleka je bil prvi dokazani izbruh okužbe KME po uživanju surovega živalskega mleka pri nas. Okužile so se štiri osebe, ki so na koroški kmetiji pile surovo, neprekuhano kozje mleko. Pri treh osebah so se razvili klinični znaki akutne vročinske bolezni. Pri dveh osebah se je razvil tipičen potek bolezni z dvema fazama bolezni. Oba bolnika sta poiskala zdravniško pomoč, eden od teh je bil hospitaliziran. Tretja oseba je zbolela z enako klinično sliko, vendar ni razvila druge meningealne faze bolezni.

Kaj se je zgodilo s četrto osebo, ki je prav tako pila surovo kozje mleko? Ta oseba ni zbolela, ker je bila cepljena proti KME, z osnovno shemo cepljenja leta 1995, nato pa je v ustreznih časovnih presledkih prejela poživitvene odmerke cepiva, pravijo v ZZV Ravne.

"Ljudje v skrbi za zdravo življenje danes vse bolj posegajo po organskih in naravno pridelanih izdelkih, tudi surovem, nepasteriziranem mleku," je dejala Neda Hudopisk iz ZZV Ravne. Primer okužbe na Koroškem pa po njenih besedah kaže na pomembnost ustrezne toplotne obdelave mleka.

Izpostavili so, da je za zaščito pred KME učinkovito sredstvo cepljenje, strokovnjaki pa ga priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej. Potrebni so trije odmerki cepiva, pri čemer drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa osebe prejmejo čez 6 do 12 mesecev. Poživitveni odmerki so potrebni čez tri leta, nato pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite.