Možganske bolezni nas stanejo 800 milijard evrov letno

Po podatkih študije namenjamo v Evropi kar 798 milijard evrov letno za zdravljenje in lajšanje možganskih nepravilnosti ter obolenj, zaradi česar je celina prava "tempirana bomba", vsako leto pa duševnim boleznim podlega vse več ljudi.

Študija, ki jo je izdelal Evropski svet za možgane (European Brain Council (EBC)), bo v naslednjih letih le slabše, saj bomo za depresijo, tesnobnimi napadi, nespečnostjo in demenco zaradi daljše življenjske dobe Evropejci pogosteje obolevali. Po navedbah strokovnjakov je zdravljenje nastale situacije prednostna ekonomska naloga evropske zdravstvene oskrbe.

Po ocenah stroškov je raziskava razkrila, da zaradi nevroloških motenj in duševnih bolezni boleha kar 165 milijonov ali kar 38 odstotkov Evropejcev. Stroški zdravljenja so ogromni. Za izboljšanje mentalnega zdravja namenimo dobrih 1.550 evrov na prebivalca Evrope, kar je kar za dvakrat več, kot so ugotavljali med raziskavo leta 2005.

Nastalo stanje bremeni tako finančne proračune, zdravstvene ustanove kot tudi evropsko ekonomijo v celoti, stanje pa je skrb vzbujajoče tako v Veliki Britaniji kot tudi v Nemčiji, Italiji, na Švedskem in v praktično vseh delih Evrope. EBC poziva tako k povišanju sredstev za raziskave in pomoč pomoči potrebnim. Sredstva za raziskave možganskega delovanja in afektivnega obnašanja so odrekala nekatera velika farmacevtska podjetja, kot so GlaxoSmithKline in AstraZeneca, breme financiranja pa nalagala vladam in dobrodelnim zdravstvenim organizacijam.

Boj z zdravstvenimi mlini na veter

Poznavalci pravijo, da so za neuspeh pri razvoju učinkovitih zdravil za zdravljenje možganskih obolenj krivi poostreni evropski standardi. Zaradi teh farmacevtska podjetja prepuščajo prednost ZDA, Kitajski in Indiji, spodkopano pa je tudi sodelovanje z Evropsko komisijo, še poroča EBC.

V študiji je bilo vštetih čez 100 mentalnih in nevroloških nepravilnosti – od glavobolov, migren, do motenj spanja in kapi, parkinsonove bolezni, psihoz in demence – vpliv teh na družbena dogajanja pa so označili kot "izjemen in v fazi širjenja".

Strošek zdravljenja možganskih nepravilnosti je bistveno večji od zdravljenja dolgotrajnih kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter rak. Evropska zveza za bolezni srca je leta 2008 ocenila, da znaša zdravljenje krvožilnih bolezni in bolezni srca Evropejce 192 milijard evrov letno, med 150 in 250 milijard evrov letno pa namenimo za zdravljenje rakavih obolenj.

Če ne bomo ukrepali, se bo stanje le slabšalo, poudarjajo pisci poročila. Evropsko prebivalstvo se stara, degenerativne nepravilnosti in bolezni pa so tako črna napoved za našo prihodnost. Več bo demence, parkinsonove bolezni in kapi, starost pa s seboj prinaša tudi tesnobo in motnje počutja.

EBC-jevo študijo so izvedli epidemiologi in ekonomisti zdravja, letošnja pa je bila bistveno natančnejša in podrobnejša od tiste, ki so jo izvedli leta 2005. V tokratni je bilo vštetih 30 držav, namesto le ducata diagnostičnih skupin pa so v raziskavo všteli 19 skupin.

Leta 2010 je bilo za zdravljenje možganskih obolenj odštetih 24 odstotkov vseh za zdravstvo namenjenih izdatkov. Vsi izdatki za zdravstvo so po ocenah lani znašali 1.260 milijard evrov.

Posredno so stroški še višji, saj se zaradi tovrstnih obolenj zmanjšuje produktivnost zaradi pogostejših odsotnosti z dela, pogosto pa je nujno prezgodnje upokojevanje. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da možganska obolenja predstavljajo kar 35 odstotkov vseh bolezni v Evropi.

Po poročanju EBC so odstopanja pri posameznih okvarah bistvena. Živčno-mišične nepravilnosti nanesejo 30 tisoč evrov na bolnika letno, za zdravljenje glavobolov pa porabimo 285 evrov letno. Ocena stroškov zdravljenja vedenjskih motenj in sprememb počutja – med drugim največ namenimo za zdravljenje depresije in bipolarnih nepravilnosti – bremeni evropski proračun za kar 113 milijard evrov. Tem sledi demenca, ki stane 105 milijard evrov letno. Motnje spanja nanesejo 348 evrov na bolnika letno, a je končni izplen precejšen – slabše oziroma težje zaspi kar 45 milijonov ljudi.