Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je najpogostejši vzrok za nastanek rakavih obolenj na delovnem mestu pasivno kajenje in izpostavljenost azbestu.
Pasivno kajenje
Ljudje, ki so prisiljeni vdihavati cigaretni dim imajo dvakrat več možnosti, da zbolijo za pljučnim rakom kot tisti, ki na delovnem mestu niso izpostavljeni cigaretnemu dimu.
Študije kažejo, da pasivno kajenje povzroča tudi ishemično srčno bolezen, hude bolezni dihal, astmatične napade, bolezni srednjega ušesa pri otrocih in sindrom nenadne smrti novorojenčkov.
Nevarni azbest
Po ocenah WHO je 10 odstotkov smrti zaradi pljučnega raka povezanih s pogoji na delovnem mestu.
Če so zaposleni izpostavljeni azbestu lahko zbolijo za azbestozo ali pa za pljučnim rakom. Pri tem velja, da čim večji koncentraciji je bil človek izpostavljen, tem večja je verjetnost, da bo zbolel.
Azbest povzroča tudi mezotoliom, najhujšo obliko pljučnega raka, za katerega pa je značilno, da človek lahko zboli tudi v primeru, da je bil izpostavljen zelo majhnim koncentracijam azbesta.
Nevarni benzen
Na tisoče delavcev letno umre tudi zaradi levkemije, ki je posledica izpostavljenosti benzenu.
Benzen je zdravju škodljiva organska kemikalija, ki je brez barve in prijetnega vonja. Je karcinogen in mutagen za človeka, zaradi česar ni možno postaviti varnega praga izpostavljenosti. Včasih so ga dodajali bencinu, še vedno pa ga uporabljajo v proizvodnji zdravil, plastičnih mas, gume in barvil. V naravi ga najdemo v surovi nafti.
Ministrstvo za zdravje je na svoji spletni strani objavilo rezultate analiz o vsebnosti benzena v osvežilnih pijačah na slovenskem trgu.
V sedmih vzorcih od petinšestdestih so našli več benzena kot je dogovorjena varna meja vsebnosti benzena v pijačah na slovenskem trgu.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.