V preteklih sedmih letih je bilo v osnovne in glasbene šole, ki jih z 10- do 40-odstotnim deležem financira država, preostalo pa prispevajo občine, vloženih skoraj 11 milijard tolarjev sredstev. V letošnjem letu proračun predvideva vlaganja v višini 2,5 milijarde tolarjev, kar pomeni, da bodo dela potekala v 70 osnovnih šolah, je napovedala ministrica. Za uvedbo devetletke se je v šolskem letu 2003/2004 prijavilo 284 šol, vendar pa jih ministrstvo do takrat zaradi pomanjkanja denarja za to ne bo moglo usposobiti. Zato bo potrebno iskati alternativne možnosti, ki bi kljub temu omogočile popoln prehod na devetletno osnovno šolo. Po besedah Čokove je možen zamik popolne uvedbe devetletke za eno leto, odločilna pa bodo proračunska sredstva. Prehod se lahko začne tudi tako, da se prvi razred izvaja v vrtcih, vprašanje pa je tudi, ali so normativi za opremo šol preveč razkošni, saj bi se dalo z varčevanjem za devetletko usposobiti tudi kakšno šolo več.
Za srednje šole je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport letos namenilo okoli 5,5 milijard tolarjev. Stanje je prav v srednjem šolstvu najbolj težavno, kar se med drugim kaže tudi v različnih protestih, ki pa niso vedno upravičeni, meni Čokova. V srednjem šolstvu so končane nekatere velike investicije: kmetijska in živilska šola v Novi Gorici, srednje šola v Krškem, gimnazije v Ptuju, Ormožu in Litiji. V Mariboru se je zaključila tudi srednja lesarska šola, končujejo pa tudi gradnjo srednje zdravstvene šole.
Za visoko šolstvo je namenjenih 1,7 milijarde tolarjev. Investicija v pravno fakulteto je končana, prav tako vlaganja v fakulteto za kemijo ter visoko zdravstveno šolo Ljubljana, potekajo pa tudi vlaganja v visoko zdravstveno šolo Maribor. Investicija v tri akademije - selile naj bi se na Metelkovo - se bo v letošnjem letu začela na ravni dokumentacije, prav tako bo glede fakultete za računalništvo in informatiko, dokumentacijsko podlago pa bodo pripravili tudi za investicijo v primorsko univerzo.
V prihodnjih letih bo sicer stekel tudi postopek lastninjenja. Univerze bodo postale lastnice svojih nepremičnin, tako da bodo morale za svoje premoženje skrbeti same, univerza kot taka pa bo še vedno ostala skrb države. V letošnjem letu so začeli tudi s projektom 4500 postelj, ki naj bi bil dokončan do leta 2005. V Ljubljani bodo še to leto zagotovili 300 novih postelj, sredstva za projekt pa bodo črpali tudi iz tujih in domačih kreditov. Na ministrstvu pripravljajo tudi strategijo, ki naj bi poskrbela za celostno urejanje položaja študentov.