Buržuazija romantizira Pariz, Malcolm Todd pa modrice

BURŽUAZIJA - Paris   

Načeloma Paris, po naše pač Pariz, ni nič drugega kot prešerno speven indie-pop kos. Do tu je lahko vse pohvalno in pisano, ali pač rožnato. Buržuazni Paris/z s centrom frankofonstva sicer ni v žlahti, izvzemši nenznatni kolodvorski razglas tam nekje na sredini songa. Kar pa ni ravno povsem uravnoteženo, pa je izzven pojma Buržuazija. Še vedno je v tem nekaj punkerskega sarkazma, ob katerem ne bi pričakoval, da bo v razcvetu vseboval sesirjene rime na meseči-na, boleči-na, globi-na, spomi-na. Ambiciozna Buržuazija na gala koncert ob izidu novega albuma Vrtiljak sanj vneto vabi v prihajajočem tednu. 

Ocena: 3,5

DON TOLIVER - No Pole

Psihadelika in mistika, ki ju oddajo prav vsi Toliverjevi songi sčasoma izgubljata na moči. Neizpodbitno dejstvo je, da Toliver krni z nizanjem balad in pol balad, ter obratno, da teksaški traper-in-soular svoj opus krepi s korpusom hitrejših, udarnejših komadov. No Pole ni ravno natačno izbran posnetek, sploh pa ne za nadaljevanje razcveta sub-žanra in pionirja tega z njim. Namreč. Toliverjev lanski albumski manaver Hardstone Psycho, čeravno samo-sporduciran in navidezno na hitro izveden, je proti tejle sveži ne-bodi-ga-potrebnosti, resnično grandiozen. 

Ocena: 3

MALCOLM TODD FT. OMAR APOLLO - Bleed 

Sprva je gledalcu docela neugodno, kajti Malcolm Todd, prihajajoča ameriška indie-R&B zvezda, si parih na gobec res ne zasluži! Če bi sodil po zmerno udarni poetiki in mičnemu funky pop-rock toku songa Bleed, je Todd kvečjemu upravičen do pohvale, obenem do tolažbe, ergo, upravičen je do zaščite. A v fight-clubu te, seveda, ni. Nekaj sproščenga ali prijazno-vehementnega, značilnega tudi za Toddovega kalifornijskega rojaka Stevea Lacyja, buhti iz songa, ki bo čez mesec dni tudi del pevčevega albumskega prvenca. Morda, morda bo ravno ta postal navdušujoča poletna stalnica.   

Ocena: 4

MARINA - Butterfly

Marina (Diamandis) je pred dvema desetletjema veljala za veliki up britanske pop scene. Tako kot za precej bolj simpatično in tudi v glasbenem kontekstu zaznavno bolj živahno Palomo Faith, je po vseh teh letih, v Marininem primeru tudi po petih albumih, ostalo sorazmerno zelo malo česa res navdihujočega. Butterfly ali vrnitev valižanske pevke in performerke na sceno po štirih letih, je tako strukturno, predvsem pa pripovedno povsem zgrešen poskus. Hitro priletel, še hitreje odletel.

Ocena: 1,5