Na KINO si lahko dame ob 20. uri pogledate film Kot šef, v katerem so glavne zvezde Tiffany Haddish, Rose Byrne in Salma Hayek.Brez dvoma vam bo film dal nov zagon za vstop v boljši jutri.
En dan
15. julij 1988. Emma, srednješolka skromnega porekla, in Dexter, nepoboljšljivi očarljivec premožnih staršev, se spoznata in zaljubita na svoj maturantski večer. Medtem ko bi Emma rada pomagala in spremenila svet na boljše, bi ga Dexter predvsem rad prikrojil svojim željam, zato njuna bežna romanca nima prihodnosti. Kljub temu ostaneta v stiku, njuno dolgoletno prijateljstvo in postopno dozorevanje pa se nam skozi obdobje dvajsetih let razkriva vsako leto na isti dan, 15. julija.
Vzgojiteljica
Štiridesetletna vzgojiteljica Lisa Spinelli je obtičala v Staten Islandu, poročena z dolgočasnim možem ter otroki, ki se večinoma ne menijo zanjo. Vse bolj je otopela in vdana v usodo, njeno edino veselje pa je večerni tečaj poezije. A nekega dne se vse spremeni, ko Lisa odkrije, da je petletni deček v njenem razredu po duši pesnik, o kakršnem lahko samo sanjaš. Sčasoma postane vse bolj navdušena in obsedena z mladim talentom. Bi bil morda lahko genij? Nekakšen novi Mozart? Njena fascinacija se vse bolj sprevrača v bolno obsedenost in obupano prizadevanje, da bi mu za vsako ceno pomagala razviti ta talent.
Razbijalka sistema
Benni je prav posebna deklica. Z nebrzdano energijo, s katero kot za šalo ustrahuje svoje vrstnice, je obsojena na svojevrstno osamitev. Mama je ne more obvladovati, zato jo preda socialni službi. Socialne službe ne vedo točno, kaj z njo narediti, saj se je otepajo vse vzgojno-varstvene ustanove. Zdi se, da jo lahko obvladuje le Michael, ki že leta uspešno izvaja programe za prilagajanje problematičnih najstnikov. Za nekaj dni, ki jih z njim preživi v osamljeni koči sredi gozda, se zdi, da je Benni pripravljena na uspešno socializacijo, a ponovna vrnitev v civilizacijo – in nezadržna otroška želja po materini bližini – jo ponovno pahneta v začarani krog, iz katerega ni izhoda. Film, ki tako kot njegova junakinja prekipeva od čustev in energije, je režiserki prinesel srebrnega medveda na Berlinalu in postal nepričakovana uspešnica v Nemčiji.
Mustang
Začetek poletja v obmorski vasici na severu Turčije. Lale in njene štiri sestre se na poti iz šole igrajo s skupino fantov. Nedolžna igra v očeh vaških varuhov morale hitro preraste v spolni škandal. Babica in stric, osramočena skrbnika deklet, se namenita radoživim upornicam pristriči peruti; družinski dom postaja iz dneva v dan bolj podoben zaporu, šolsko delo zamenjajo učne ure iz gospodinjstva, začne se dogovarjanje porok. Toda v sestrah tli neustavljiva sla po svobodi in vsaka na svoj način se borijo proti omejitvam, ki jim jih nalaga družba. Prvenec mlade turške režiserke Deniz Gamze Ergüven je navdihujoča zgodba o petih odraščajočih sestrah in njihovem uporu zoper patriarhalne družbene norme, ki vladajo na podeželju sodobne Turčije.
Portret mladenke v ognju
Bretanja leta 1770. Slikarka Marianne dobi naročilo za poročni portret Heloise, grofičine hčerke, ki je ravno zapustila samostan. A Heloise se upira usodi poročene ženske in noče pozirati, zato mora Marianne nalogo opraviti skrivaj. Pod krinko najete družabnice jo podnevi opazuje, ponoči pa slika ... Film je prejel nagrado za najboljši scenarij v Cannesu.
Žarek v srcu
Isabelle, nedavno ločena pariška slikarka, se v iskanju prave ljubezni zaplete v serijo brezupnih razmerij. Ali resnična ljubezen sploh obstaja ali pa je to le utopija? Ji bo odgovor morda pomagal najti skrivnostni vedeževalec v podobi Gérarda Depardieuja? Čuten, duhovit in pretanjen film francoske režiserke Claire Denis, navdahnjen s knjigo Rolanda Barthesa, nas popelje skozi prizore iz življenja ženske, ki neutrudno išče ljubezen ... končno pravo ljubezen.
Prasica, slabšalni izraz za žensko
Mlada slikarka Eva kadi, pije, žura, se priložnostno drogira in si deli najemniško stanovanje, v katerem ni nikoli miru. Vztraja v prikritem ljubezenskem razmerju, ki je ne zadovoljuje, za delo v knjigarni ne dobi plačila, njena najboljša prijateljica se seli v Berlin, vrh vsega pa ji že tri mesece zaostaja menstruacija. Čeprav se ji obeta prva samostojna skupinska likovna razstava, nikakor ne najde navdiha za slikanje. Zave se, da mora spremeniti način življenja, a je to lažje skleniti kot narediti. Filmski prvenec Tijane Zinajić je s Festivala slovenskega filma odnesel kar sedem vesen, tudi za najboljši celovečerec in najboljši film po izboru občinstva.
O ljudeh in vaseh
Spremljamo legendarno francosko režiserko Agnes Varda ter odličnega fotografa in mojstra stenske poslikave J.R.-ja, na njuni poti po Franciji. Skupaj potujeta s posebnim tovornjakom, ki je opremljen kot prenosna fotografska kabina in potujoča tiskarna, ter fotografirata ljudi po državi. Posamezne fotografije so podlaga za posebne ogromne stenske slike posameznikov, skupnosti in krajev. Na poti pa stara kinematografska veteranka in mladi umetniški idealist uživata v nenavadnem prijateljstvu, medtem ko klepetata in raziskujeta svoje poglede na svet.
Zadrga
Sam Ellis je državni tožilec, ki ga čaka svetla prihodnost v politiki, in ima ženo, ki si nekoč želi postati prva dama. Toda njegovo življenje se nekega dne obrne na glavo, ko spozna elitno spremljevalko in se začne redno sestajati z njo. Ko ga začnejo vabiti v politične vode, Sam nenadoma pristane pod žarometi, zato je prisiljen sprejeti drastične ukrepe, da bi prikril svoje temačne skrivnosti.
Divja prerijska vrtnica
Zgodba spremlja mlado Rose Miller, ki je zaposlena v uspešnem podjetju in je zadovoljna s svojim življenjem. Toda ko izve, da je njena mama hudo bolna, se odloči, da se bo vrnila v svoj rojstni kraj Beresford v Južni Dakoti, da bi skrbela zanjo. Kmalu se spoprijatelji z gluhim Jamesom, lastnikom trgovine, ki ji pomaga pri snemanju filma za mamo. Rose ugotovi, da včasih odkriješ tisto, kar iščeš, tam, kjer najmanj pričakuješ, saj najde ljubezen in se nauči ceniti življenje, ki ga je pustila za sabo.
Ljubezen med vrsticami
Emmi Rothner želi le preklicati naročnino na časopis, a ker se zmoti pri naslovu, elektronska pošta konča v nabiralniku Lea Leikeja. To je začetek dolge spletne izmenjave, ki postaja vse bolj zabavna in osebna. Ker se ne poznata, ju ni strah, da bi se osramotila, zato si zaupata tudi najintimnejše skrivnosti. Sprva nameravata ostati samo spletna prijatelja, a kmalu ju začne ob vsakem prejetem sporočilu spreletavati v trebuhu. Mogoče bi se pa le morala dobiti? Težava je le v tem, da je Emmi poročena, Leo pa se še vedno oklepa bivšega dekleta ...
Neodvisne
Leta 1970 je v Londonu potekala prireditev miss sveta, ki jo je gostil Bob Hope, ameriška komična legenda. Takrat je bila prireditev ena najbolj gledanih – z več kot 100 milijoni gledalcev. Dogodek je bil prežet s patriarhalnim in šovinističnim odnosom do tekmovalk. Skupina za osvoboditev žensk se je vtihotapila v zaodrje, prekinila tekmovanje in javno zahtevala korenite spremembe. Toda oddaja se je nadaljevala, na tekmovanju za miss sveta pa je zmagala temnopolta miss Grenade in ne favoritinja iz Švedske.
Srčni as
Irma, Eugenia, Miranda in Rina so štiri popolnoma različne ženske. Vsaka izmed njih ima svoj značaj, svoje slabosti in svoje ekscentričnosti, a jih med seboj povezuje globoko prijateljstvo ter ljubezen do kartanja. Ko se uvrstijo na državni turnir v bridžu in pobegnejo od vsakdanjega življenja, se bodo nenadoma znašle v nepričakovani situaciji. Življenje vedno ponuja drugo priložnost in ljubezen lahko kadarkoli obrne življenje na glavo. Konec koncev jih je prav igra bridža naučila, da je treba vsako igro odigrati do konca in da ni nič samoumevno.
Ameriška ljubica
Težavna najstnica Star zbeži od svoje disfunkcionalne družine in kmalu podleže čarom domišljavega in uporniškega Jaka. Jake je vodja potujočih prodajalcev, ki hodijo od vrat do vrat in ponujajo naročnino na revije. Star se jim pridruži na popotovanju po ameriškem srednjem zahodu in končno najde svoje mesto v druščini svojeglavih najstnikov. Naenkrat se znajde v vrtincu divjih zabav, življenja na robu zakona, raziskovanja same sebe in mladostniške ljubezni.
Sonja, beli labod
V biografski drami spremljamo zgodbo slavne Norvežanke Sonje Henie, ene najboljših atletinj in začetnico modernega umetnostnega drsanja na ledu, ki se je leta 1936 odpravila v Hollywood, da bi postala filmska zvezda. Njen prvi film je postal velika uspešnica, saj je bilo leta 1937 za njegov ogled v kinodvoranah prodanih največ vstopnic. Sonja je tako postala ena najbogatejših žensk v tistih časih in je bila vedno obkrožena z oboževalci in družino. Toda čez čas začne njena slava bledeti, s čimer se Sonja ne želi sprijazniti.
Surovo
Surovo ni film za vsakogar; je film za tiste z zares dobrim želodcem. Plaha, a nadvse bistra Justine je študentka prvega letnika veterine. Kot vsak bruc mora prestati tradicionalni uvodni ritual, a niz divjih in sadističnih preizkušenj, kot sta umivanje v živalski krvi in zaužitje surovih jeter, sproži v nedolžni vegetarijanki usodno preobrazbo. Justine nenadoma začuti neustavljivo slo po (ne samo živalskem) mesu ... Francosko-belgijski film režiserke Julie Ducournau je debitiral na filmskem festivalu v Cannesu 2016, na festivalu v Torontu pa so gledalci zaradi nazornih prizorov kanibalizma omedlevali in bruhali.
Občudovani
Roz in Lil sta dolgoletni prijateljici iz otroštva in njuno prijateljstvo ostaja neomajno tudi v odraslem življenju. Podobna vez se splete tudi med njunima najstniškima sinovoma. Njihovi odnosi se vse bolj prepletajo in nekega popolnega poletja se čustvom ni več mogoče upreti, ko se Roz in Lil spustita v razmerje s sinovoma ena druge. Drama, ki je nastala po knjižni predlogi Nobelove nagrajenke Doris Lessing, je erotična zgodba o neprimerni ljubezni in dolgotrajnem ženskem prijateljstvu.
Bunkica
Najstnico Willowdean vsi poznajo pod vzdevkom Will, mama Rosie pa ji pravi Bunkica. Ker je močnejše postave, ljudje ne morejo verjeti, da je hči nekdanje lepotne kraljice. Večino otroštva jo je vzgajala teta Lucy, in ko ta umre, se znajde v svetu lepotnih tekmovanj, na katerih Rosie sodeluje kot sodnica. Za Will so lepotna tekmovanja naravnost smešna in ob njih samo zavije z očmi. Ko pa se v znak protesta prijavi na tekmovanje, povzroči pravo revolucijo.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.