"Moderno je za vse kriviti globalno segrevanje. Prevara je. S tem služijo denar. Podnebna kriza niso le lažne novice, ampak lažna znanost. Podnebne krize ni. Ogljikov dioksid je koristen za okolje, kmetijstvo, gozdarstvo in podnebje. Nekateri ljudje so tako arogantni, da mislijo, da lahko spremenijo podnebje. Človek ne more spremeniti podnebja," lahko slišimo v televizijskem poročanju na začetku dokumentarca o 15-letni Greti Thunberg, ki je leta 2018, najbrž tudi zaradi tovrstnih zavajanj, začela šolsko stavko za podnebje. Prepričana je bila namreč, da odrasli ves čas govorijo eno, delajo pa drugo. Sprva so jo mimoidoči spraševali, zakaj stavka in zakaj ne gre v šolo, sama pa jim je postavila logično vprašanje: "Kaj mi bo šola, če ne bom imela prihodnosti?"
Zdi se, da sta njeno celotno življenje in delovanje kot dobro naoljen scenarij za pričujoči dokumentarec. Oče je sicer sprva pri njenem početju ne podpira povsem, saj je začela protestirati povsem na svojo pest. A kmalu vidimo, da je oče zelo pomemben pri njenem udejstvovanju, saj ji ves čas stoji ob strani. Greta deluje, kot da je večino časa v nekakšnemu transu, saj se zaveda, da se vendar nekaj da narediti, večina ljudi okoli nje pa je več kot očitno ne razume. "Veliko ljudi okoli mene je bilo sprva zelo hudobnih. Večino časa sem preživljala z družino in psi," nekje pove.
Ob tem, da ji govorijo, da se ne da storiti nič, postane depresivna in anksiozna, da jo prime, da ne bi jedla in bi se izstradala do konca. Če pa se ji vendar zdi, da je neskončno možnosti, da bi se stvari lahko spremenile na bolje. Oglasil se ji je sam Arnold Schwarzenegger in jo pohvalil, poleg tega pa pritrdil, da ima rad ljudi, ki nekaj naredijo in se ne samo pritožujejo. In da je z njo. Hasta la vista. Politiki je ne razumejo, ne vedo, kako pomembni so njeni protesti #FridaysForFuture. "Če se odrasli vedejo kot otroci, bodo otroci morali prevzeti odgovornost," se strinjajo njeni somišljeniki med sovrstniki po svetu. Greta je velik navdih za druge, vsi pa želijo podnebno pravičnost.
Po svojem prvem govoru pred predstavniki ZN na Poljskem pove, da je "sama začela pri majhnih stvareh, da ne potuje z letalom, temveč z električnim avtom, ne je mesa in mlečnih izdelkov, ne kupuje novih stvari." Spodbujata in hrabrita jo tako Arnie kot tudi papež Frančišek. Zdi se, da je na vrhu sveta. A očitajo ji, da ne ponuja rešitev in da je hinavka, da je anksiozna, za povrhu pa ima še Aspergerjev sindrom. Da ji mamica piše govore. Vladimir Putin je mnenja, da Greti ni nihče razložil, da je moderen svet zapleten, drugi pa ji žugajo, da naj se najprej prepriča o dejstvih in nato protestira. Mediji se sprašujejo, ali je žrtev svojih staršev, zakaj ne hodi v šolo, politiki pa ji kričijo: več šole, manj aktivizma!
Spretno produciran film Nathana Grossmana z veliko pomenljivimi posnetki uspe izpostaviti vse, za kar se Greta že nekaj let bori. In ne, ne gre za to, da ponuja rešitve, gre za opozarjanje, zaradi katerega bi se lahko vodilne glave začele zavedati, da je treba poskrbeti za podnebje in okolje. Četudi besede prihajajo od najstnice z Aspergerjevim sindromom, ki je pustila šolo in bo nekoč morda švedska predsednica ali generalna sekretarka ZN. Ali bo to doživela v takem svetu, ki si ga želi, pa lahko le upa(mo). A svet je prej kapitalističen in rasističen kot pa demokratičen in pravičen. Greta noče pridigati nečesa, nato pa se usesti na letalo, ker je tako lažje. Hoče biti in tudi je ta sprememba, ki jo želi videti. Ob prizorih njenega joka in krika po "normalnem življenju" pa se vseeno porajajo vprašanja, ali je Greta zmanipulirana, ali je žrtev? Ali pa samo joče nad neizbežno usodo sveta?
Filme, ki smo jih lahko pretekla leta spremljali na festivalu Liffe, si lahko ogledate na VOYO.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.