35. Liffe: skoraj sto filmov, tudi vrhunci leta

Ljubljanski mednarodni filmski festival letos zaznamuje 35. izdajo. V Ljubljano že vrsto let prinaša izbrane dosežke svetovne kinematografije in nagrajence najvidnejših festivalov od Cannesa, Rotterdama pa do Berlina, Locarna, Benetk in drugih. Obenem ne pozabljajo na najpomembnejše dosežke v domači kinematografiji, kot vsako leto pa tudi letos pričakujejo med 45 in 50 tisoč obiskovalcev, ki si bodo dvanajst dni strastno ogledovali najnovejše dosežke svetovne in domače kinematografije.

Od festivalskih sklopov bodo PERSPEKTIVE, uraden tekmovalni sklop mladih režiserjev za nagrado vodomec, med drugim ponudile filme iz Gruzije (April), Madžarske (Črna pika), romunsko-srbsko koprodukcijo Novo leto, ki ni prišlo, hrvaško Proslavo Bruna Ankovića, ter Vsi odtenki svobode, prvenec indijske režiserke Payal Kapadia, ki je za film prejela letošnjo veliko nagrado žirije na cannskem festivalu.

PREDPREMIERE kot ponavadi ponudijo filmske vrhunce, odkupljene za predvajanje po Sloveniji, med njimi bo moč videti neodvisno komedijo Anora Seana Bakerja, ki je prejela zlato palmo v Cannesu, Balada o Limonovu (režija: Kiril Serebrenikov) je dinamičen portret ruskega pisatelja Eduarda Limonova, film Brutalist v režiji Bradyja Corbeta z oskarjevcem Adrienom Brodyjem pa epska vizualna zgodba o madžarskem arhitektu. Imperij Bruna Dumonta je čudaška parodija na hollywoodske ZF filme, Konec Joshue Oppenheimerja z oskarjevko Tildo Swinton spomni na zlato dobo muzikalov z zgodbo o zadnji družini na svetu, Konklave Edwarda Bergerja z Ralphom Fiennesom spregovorijo o izbiri papeža in spletkah na vatikanskih hodnikih, Maria je biografska drama o operni divi Marii Callas Pabla Larraina, v njeno kožo pa se je potopila oskarjevka Angelina Jolie, Megalopolis pa je najnovejši izdelek enega največjih režiserjev vseh časov, Francisa Forda Coppole. Videti bo mogoče tudi novi film Danisa Tanovića Pozno poleti ter dramo na temo spolnega nasilja Prisiljena izraelske režiserke Sharon Bar-Ziv, posneto v Sloveniji, v katerem sta zaigrali slovenski igralki Mia Skrbinac in Nina Rakovec. Seveda pa ne gre pozabiti niti na velikega španskega cineasta Pedra Almodovarja, ki bo ponudil prvi angleško govoreči film Sosednja soba, menda gre za enega boljših njegovih filmov v novem tisočletju, v katerem so zaigrali Tilda Swinton, Julianne Moore, John Turturro in drugi.

Sekcija KRALJI IN KRALJICE predstavlja dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma, med njimi bo to otvoritveni film letošnjega festivala Božansko usmiljenje, žanrsko hibridni triler Alaina Gulrauidieja, avstrijsko-nemška šokantna drama Hudičeva kopel, o izkrivljenih interpretacijah krščanskih norm in osebnih stiskah ljudi, drama Mrtvaški prt, kultnega kanadskega režiserja Davida Cronenberga o človeškem odnosu do mrtvih, ki jo je posnel po smrti žene, najbolj osebni film Olivierja Assayasa Ustavljeni čas ter V koži Blanche Houellebecq, hudomušna komedija z neponovljivim Michelom Houellebecqom.

PANORAMA svetovnega filma bo ponudila festivalske favorite s petih celin, in sicer dramo preživetja v Alpah, Alfa, Jana-Willema van Ewijka, zasvojenske dramo Beg na konec sveta (režija: Nora Fingscheidt), kitajsko peotično dramo Črni pes (režija: Guan Hu), očarljivo brazilsko-portugalsko komedijo zmešnjav Greice, prvi film z Zelenortskih otokov kdajkoli na Liffu, Hanami, nemško dramo Ivo itd. Ne gre pa pozabiti niti na najbolj posebno sekcijo EKSTRAVAGANCA, ki je t. i. "polnočni kino" z drznejšimi in žgečkljivimi vsebinami, med njimi Nora hiša, nizozemski film, ki je uspel pridobiti Alicio Silverstone, tisti, ki jih zanima južnokorejska kinematografija, najbrž ne bodo zamudili filma Racija v Manili, posebej pa velja omeniti telesno grozljivko Substanca z odlično Demi Moore in Margaret Qualley, o obupanem lovu na večno mladost ali pač francosko odštekano komedijo Zenithal Jeana-Baptista Saurela.

Potem bo tu še KINOBALON, samostojen sklop za gledalce od 5. do 14. leta, ki ga pripravljajo v sodelovanju s Kinodvorom, v Fokusu pa se bodo posvetili alternativnemu filmu na Slovenskem, v sekciji Posvečeno pa se bodo dotaknili japonskega modernističnega klasika Yasuza Masumure, ki bi letos praznoval sto let, sekcija Evropa na kratko pa je namenjena tekmovalnemu programu kratkega filma.

Retrospektiva: Costa-Gavras, esenca evropskega političnega filma

"Ob ponovnem dvigu desničarskega populizma se mi zdi prav, da prostor namenimo kritičnim glasovom liberalnih struj, ki so se znale odzvati na politične pretrese od sredine šestdesetih let naprej. Če je bil cinema politico v Italiji znak kolektivnega odpora proti italijanskim perečim vprašanjem ali evropskim kolonialnim zgodbam, je opus Coste-Gavrasa predstavil univerzalno kritično držo internacionalista, ki se izvrstno znajde v številnih žanrih in produkcijskih okoljih; ustvarjal je po vsej Evropi in v Hollywoodu, spogledoval se je s političnim trilerjem in družbenokritično dramo. Posnel je celo eno najizvirnejših in avanturistično navdahnjenih partizanaric (Človek preveč, 1966), postavljeno v čas francoskega odpora med drugo svetovno vojno. Lahko zapišemo, da Costi-Gavrasu srce bije na levi, problematiziral je brutalnost vojaške hunte v domovini (Z, 1969), vdor sovjetskih tankov na Češkoslovaško (Priznanje, 1970), vojaški udar v Urugvaju (Obsedeno stanje, 1973), strmoglavljanje Allendeja in vzpostavitev Pinochetovega režima v Čilu (Pogrešani, 1982) ter zatiskanje oči Vatikana pred holokavstom (Amen., 2002). V domovino se je vrnil leta 2019, da bi z Odraslimi v sobi posnel dramatizacijo reševanja grške gospodarske krize leta 2015, zasnovano na knjigi Janisa Varufakisa," je o letošnji retrospektivi povedal Simon Popek, ki je leta 2007 kot programski direktor nasledil Jelko Stergel in se zdaj po letih na čelu Liffa že izenačil s svojo predhodnico.

Cilj festivala je spodbujati in promovirati mlade in neuveljavljene, pretežno evropske filmske ustvarjalce in jih pripeljati v dialog s slovenskim občinstvom. V spremljevalnem programu bodo potekali pogovori s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci, skupaj z okroglimi mizami in delavnicami. Od nagrad bodo podelili vodomca (Kingfisher), nagrado za režiserja najboljšega filma iz Perspektiv po izbiri mednarodne žirije, nagrado občinstva zmaj najbolje ocenjenemu filmu, nagrado FIPRESCI, ki jo podeli mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, nagrado za najboljši kratki film, nagrado mladinske žirije Kinotrip ter nagrado Art kino mreže Slovenije. Vključevanje digitalnih novosti in izobraževalni programi za mlado občinstvo so v zadnjih letih pomemben element festivala, katerega poslanstvo ostaja tudi izobraževanje različnih starostnih skupin.

V Ljubljani bo Liffe gostoval na šestih festivalskih prizoriščih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Bežigrad in dvorana AGRFT), ostale lokacije pa so Maribox Maribor, Anton Podbevšek Teater v Novem mestu, Mali Union Celje, prvič pa bo letos moč Liffe filme gledati v Kranju (MOJKINO).