Konec leta 1944 med laponsko vojno Aatami Korpi (Jorma Tommila) s svojim konjem in zvestim bedlingtonskim terierjem išče zlato v tamkajšnji divjini. Ko odkrije bogato nahajališče, nabere zajetno količino zlatih kepic in se odpravi proti Rovaniemiju. Pot mu prekriža številčna enota SS, ki jo vodi zloglasni Bruno Helldorf (Aksel Hennie), ki med umikom proti Norveški uničuje vasi in ujame več finskih žensk.
Aatami se mora brezkompromisno in mestoma zelo brutalno spopasti z nacisti, ki mu skušajo odvzeti pridobljeni plen. Nacisti se krepko uštejejo, saj jim kmalu postane jasno, da nimajo opravka z navadnim rudarjem, temveč z nekom, ki ne pozna strahu in je nadčloveško vzdržljiv, neustrašen ter pooseblja zloglasno finsko besedo "sisu". Ta označuje človeka, ki se nikoli ne preda, odlikuje pa ga neizmerni pogum in neomajna vztrajnost, da je kos vsakršnim oviram.
Zanimivo je, da se film dogaja "sredi ničesar", neustavljivi in nepopustljivi glavni lik pa se mora sam spopasti s situacijami, za katere pa so izkaže, da niso, v njegovem primeru, nikoli tako brezupne, kot se nam to morda zdi na prvi pogled. Če vas je pred kakim desetletjem navdušil film Jekleno nebo o nacistih s temne strani Lune z glasbo Laibacha vred, potem morate brez dvoma dati priložnost vrhunsko posnetemu, bombastično zrežiranemu in zmontiranemu Sisuju. Ta se napaja v nepremagljivih akcijskih junakih tipa Stallone, Schwarzenegger ali Norris, saj ga ne imenujejo zaman Koschei (Nesmrtni). Igralska kreacija protagonista je neverjetna, podobno tudi glavnega nacista, nekateri skoraj humorno neverjetni trenutki pa spomnijo tako na Tarantina, morda celo na neuničljivega Toma Cruisa v Top Gun: Maverick kot tudi na dva norveška filma Dead Snow, kjer so glavni nadloga iz grobov vstali naci zombiji.
Sisu se vseeno jemlje nekoliko bolj resno, četudi četica finskih žensk, ki rešeta s puškami in se vozi s tankom, vnovič spomni na Tarantinove ženske junakinje, vmes pa lahko čutimo močne špageti vestern vibracije, pred koncem dobimo celo "bombastično" referenco na legendarnega Stanleyja Kubricka in njegovo črno-humorno vojno satiro Dr. Strangelove. Nikoli dolgočasen, smiselno na poglavja razdeljen film ne ponudi niti trenutka dolgočasja, saj nas s svojim neverjetnim tempom, krvavo medčloveško krutostjo ter dobršno mero črnega humorja ne pusti ravnodušnih, hkrati pa poskrbi za unikatno in vrhunsko kinematografsko izkušnjo.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.