34. Liffe letos z več kot 100 filmi

"Letos imamo novo dvoranico, z manj kot sto sedeži. Ta zasilno nadomešča Kino Komuna, ki naj bi bil predvidoma nared spet maja prihodnje leto. Če ne bo, bo to kar velik problem za festival, ki potrebuje velike dvorane, saj ima Komuna eno večjih. Zato držimo pesti in upajmo," nam je letošnjo osrednjo novost oz. spremembo zaupal programski direktor Simon Popek.

34. Liffe bo med nas spet pripeljal izbrane dosežke svetovne kinematografije, kot tudi nagrajence najvidnejših festivalov, od Cannesa, Rotterdama, Berlina, Locarna, Benetk in tako naprej. Z osrednjim delom programa, ki bo potekal v Ljubljani, se bo prestolnica za dvanajst dni spremenila v mesto filma, hkrati pa nas bodo obiskali nekateri ustvarjalci, festivalski gostje, moč pa bo obiskati tudi okrogle mize in delavnice.

Liffe je v prvi vrsti namenjen vsem tistim, ki jih poleg hollywoodskih uspešnic zanima še kaj drugega, saj se dobri filmi snemajo na različnih koncih sveta, za kar je vsakoletni Liffe idealna priložnost za soočanje s svetovnim filmskim dogajanjem, na voljo pa bo tudi nekaj posebnih sklopov in retrospektiv.

V Perspektivah, ki je uraden tekmovalni sklop mladih režiserjev za nagrado vodomec, bo na voljo bogat nabor filmov iz številnih držav, od desetih izbranih pa so štirje filmi delo režiserk. Omeniti velja baskovski film 20.000 vrst čebel, ki velja za enega bolj poetičnih filmov v tej sekciji, Kos kos robida prinaša grenko-sladko zgodbo z gruzijskega podeželja, irski film LOLA je duhovita fikcija, ameriški film Reality prinaša realistično rekonstrukcijo resničnega dogodka, španski film Samsara je meditativno-melanholična drama, ameriški neodvisni Sladki vzhod se ne upira najbolj žlahtni tradiciji, grški Tišina 6-9 pa "odštekancija" s skrivnostno, nadrealistično ljubezensko zgodbo. Totem družinsko rojstnodnevno praznovanje spremeni v subtilno stičišče življenja in smrti, madžarski Tri tisoč oštevilčenih opek pa velja za enega najmočnejših filmov letošnje ponudbe, nemški film Zadnji večer pa je po besedah Popka prvencu primerno energičen in nabrit.

"Video na zahtevo (VOD) zanima predvsem ljudi izven Ljubljane, ki si filmov ne morejo priti ogledat v Ljubljano, a obstaja interes lokalnih distributerjev, saj nekateri filmi nikoli ne bodo prišli v kinodvorane, ki jih v sami art kino mreži itak primanjkuje. Zato si lahko ljudje filme ogledajo tudi preko VOD," nam je o trinajstih filmih, ki bodo na voljo prek VOD, razložil Popek.

V sekcijo Predpremiere so izbrali filmske vrhunce, ki so odkupljeni za predvajanje po Sloveniji, med katerimi so Nesrečna bitja režiserja Yorgosa Lanthimosa (prejemnik zlatega leva za najboljši film v Benetkah), Niti besede Hanne Slak, Opazovanje Janeza Burgerja, Priscilla Sofie Coppola, Rdeče nebo Christiana Petzolda, Srečno naključje Woodyja Allena (njegov 50. film) in Varuhi formule Dragana Bjelogrlića, ki bo hkrati tudi otvoritveni film letošnjega festivala.

Kinobalon je namenjen mlajšim generacijam, nastaja pa v sodelovanju s Kinodvorom. Kot je povedala vodja programa za mlada občinstva v Kinodvoru Petra Slatinšek, so letos pripravili pet celovečernih filmov, mladinska žirija pa bo podelila tudi nagrado mladinske žirije Kinotrip. Retrospektiva bo v sodelovanju s Slovensko kinoteko letos posvečena Francescu Rosiju in italijanskemu političnemu filmu, poleg sedmih Rosijevih pa bodo na ogled še dela nekaterih drugih italijanskih režiserjev. Fokus se bo letos posvečal Argentini, Kralji in kraljice pa so namenjeni stvaritvam prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma, kot so Pedro Almodovar (Čuden način življenja), Jonathan Glazer (Interesno območje), Michel Gondry (Knjiga rešitev), Radu Jude (Ne pričakujte preveč od konca sveta) in Wim Wenders (Popolni dnevi).

Sekcija Panorama svetovnega filma bo ponudila festivalske favorite s petih celin, Ekstravaganca pa je sinonim za t. i. "polnočni kino", kjer si bodo peterico filmov radi ogledali vsi tisti, ki jih zanimajo drznejše in bolj žgečkljive vsebine, šest filmov pa bo na voljo tudi v sekciji Jadranska mreža festivalov.

Evropo na kratko, tekmovalni program kratkih filmov, je pripravilo Društvo za uveljavljanje kratkega filma Kraken. Kot nam je zaupala Juca Bonaca, so pripravili tri sklope, ki vsebujejo 14 kratkih filmov iz 15 držav. Da bi predstavili evropske kratkometražne vrhunce, so filme izbrali z željo po pestrosti različnih žanrov, v tekmovalnem delu pa bosta tudi slovenska filma Kako sem se naučila obešati perilo Barbare Zemljič in Škatla Tomaža Pavkoviča.

"Mlade privabljamo z delavnicami in Kino Balonom, treba je delati na vzgoji mladih, saj večina samo bulji v ekrane mobilnih telefonov, že televizijski ekrani mladim niso več to, kar so bili, saj vsi uporabljajo tablice ali računalniške zaslone. Sicer pa večinoma stavimo na dober program tako kot vsako leto, saj imamo veliko obiskovalcev, ki si pridejo ogledat filme, ki jih ne bo moč videti nikjer drugje. Sploh če ste malce bolj filmsko radovedni v smislu stvaritev iz bolj eksotičnih držav. Letos si obvezno oglejte romunski film Ne pričakujete preveč od konca sveta in argentinski film Prestopnika," nam je še namignil Popek.

V spremljevalnem delu bo moč spremljati mojstrski delavnici Dragana Bjelogrlića in Hanne Slak ter javni posvet ob izidu Angleško-slovenskega slovarja avdiovizualnega besedišča. Nagrado Vodomec bodo podelili režiserju najboljšega filma iz Perspektiv po izbiri mednarodne žirije, najbolje ocenjenemu filmu bo šla nagrada občinstva zmaj, mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev bo podelila nagrado FIPRESCI, podeljene pa bodo še nagrada za najboljši kratki film, nagrada mladinske žirije Kinotrip ter nagrada Art kino mreže Slovenije.