Študent v mehiški džungli po naključju odkril izgubljeno starodavno mesto

Starodavno mesto, ki so ga poimenovali po bližnji laguni Valeriana, so odkrili z uporabo laserskega kartiranja, ki lahko odkriva pod vegetacijo zakopane strukture, poroča BBC. Ekipa je na raziskovalnem območju v velikosti škotske prestolnice Edinburgh "po nesreči" odkrila kar tri najdišča. "Bil sem na kakšni 16. strani Googlovega iskalnika, ko sem našel lasersko raziskavo, ki jo je opravila mehiška organizacija za spremljanje okolja," je pojasnil Luke Auld-Thomas, doktorski študent na univerzi Tulane v ZDA.

Šlo je za raziskavo lidar, tehniko daljinskega zaznavanja, ki s pomočjo tisočerih laserskih impulzov, ki jih sprožijo iz letala, in časa, ki je potreben, da se signal vrne, preslika predmete pod seboj in tako ustvari zemljevid. Ko je torej Auld-Thomas z arheološkimi metodami obdelal podatke, je opazil, kar so drugi spregledali.

Ogromno starodavno mesto bi lahko na svojem vrhuncu (med letoma 750 in 850 našega štetja) predstavljalo dom med 30.000 in 50.000 prebivalcem. To je več od števila ljudi, ki v regiji živijo danes. Arheologi ocenjujejo, da mesto, ki ima znake glavnega mesta, po gostoti stavn sledi takoj za Calakmulom - največjim odkritim majevski mestom v starodavni Latinski Ameriki.

Najdba pa bi lahko pomagala spremeniti tudi idejo, da so starodavne "civilizacije v trope odšle, da bi umrle". Na slednje opozarja profesor Marcello Canuto, soavtor raziskave, ki pravi, da je bil ta del sveta v resnici dom bogatih in kompleksnih kultur. Čeprav ni zagotovila, kaj je pripeljalo do propada in končne zapustitve mesta, arheologi pravijo, da so ključno vlogo pri tem odigrale podnebne spremembe. 

'Tehnologija, ki odpira svet izgubljenih civilizacij'

Mesto, ki je obsegalo približno 16,6 kvadratnih kilometrov, je imelo dve glavni središči, ki sta stali na razdalji dveh kilometrov. Ima dva trga s tempeljskimi piramidami, kjer so Maji častili, skrivali svoje zaklade, kot so maske iz žada, in pokopali mrtve. V mestu so odkrili tudi igrišče, prav tako pa obstajajo dokazi o rezervoarju, kar kaže na to, da so ljudje uporabljali pokrajino za podporo velikemu številu prebivalstva.

Auld-Thomas in Canuto sta pregledala tri različna najdišča v džungli ter našla 6764 zgradb različnih velikosti. Po mnenju doktorskega študenta se je konec civilizacije zgodil zaradi razseljevanja ljudstva zaradi sušnih razmer, k izkoreninjenju majevskih mestnih držav pa da so kasneje pripomogle tudi vojne in osvajanje ozemlja s strani španskih zavojevalcev v 16. stoletju.

Canuto pa je medtem poudaril, da bi lahko tehnologija lidar revolucionirala način, kako arheologi raziskujejo območja, pokrita z rastlinjem, kot so tropi. "To odpira svet izgubljenih civilizacij," je dejal. V zgodnjih letih njegove kariere so namreč raziskave opravljali peš in ročno, s preprostimi instrumenti za preverjanje tal. A v zadnjem desetletju, odkar je bil lidar uporabljen v mezoameriški regiji, je ta po besedah profesorja preslikal približno 10-krat večjo površino, kot so jo arheologi uspeli v približno stoletju dela.