Zagotovo ena najbolj grozljivih viralnih zgodb, ki se od lanskega poletja širi po spletu, je tako imenovani Momo izziv. Prav temu izzivu številni pripisujejo krivdo za samomore med otroki, saj naj bi na posnetku, ki naj bi se pojavil med različnimi otroškimi in mladostniškimi vsebinami, celo med risanko Pujsa Pepa, pozivali otroke, naj izpolnijo njihove zahteve, ki naj bi jih napeljevale k samomoru, saj jih bodo v nasprotnem primeru prekleli ali pa se bo njihovim svojcem in prijateljem zgodilo nekaj hudega.
Kot so zapisali na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, se izziv širi prek WhatsAppa in s sporočili, slikami ter glasovnimi sporočili nadleguje oziroma ustrahuje uporabnike. Otrokom in najstnikom, ki so bolj ranljivi, lahko pusti hude psihološke posledice, mehiški in španski policisti pa opozarjajo, da se izziv uporablja tudi kot prevara za krajo osebnih podatkov.
Kako deluje?
Momo žrtev poziva k igri in ji grozi ter pošilja strašljive slike in sporočila, če ta ne želi slediti navodilom. V skrajnem primeru poziva celo k samomoru, opozarjajo na Safe.si. V Nemčiji so poročali tudi o primerih, ko uporabniki WhatsAppa prejmejo grozljivo verižno pismo z neznane številke, ki se je pojavila v stikih, v katerem Momo sporoča: "Živijo, sem Momo in sem pred tremi leti umrl. Povozil me je avto in če ne želiš, da danes zvečer ob 00.00 stojim v tvoji sobi in te opazujem med spanjem, pošlji to sporočilo 15 stikom." Nato navede nekaj izmišljenih primerov, kaj se je zgodilo tistim, ki navodila niso upoštevali.
Slovenski otroci izziv poznajo, a žrtve naj ne bi bili
Na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si so v jeseni 2018 zaznali, da slovenski osnovnošolci in srednješolci Momo poznajo, ni pa poročil o tem, da bi bili žrtve ustrahovanja. To pa še ne pomeni, da se to ne dogaja, opozarjajo in dodajajo, da je verjetno tega bistveno manj kot v tujini, saj pri nas WhatsApp ni tako razširjen in ima malo uporabnikov.
Veliko izjav, a konkretnih dokazov ni
Ker iz različnih držav prihajajo različna poročila o izzivu, je vprašljiva tudi verodostojnost samega izziva. Julija 2018 je španska policija ta izziv razglasila za goljufijo, mehiška policija pa je prav tako opozorila, da se Momo uporablja kot prevara za krajo osebnih podatkov. Na YouTubu je veliko različnih videov, v katerih avtorji razlagajo svoje izkušnje z Momo, si izmišljujejo strašljive zgodbice in podobno.
Vse kaže, da gre za nevarno izmišljotino
Da gre v resnici za prevaro oziroma izmišljotino, poročajo številni tuji mediji. The Guardian poroča, da za zdaj ni nobenih konkretnih dokazov, da ta izziv v resnici obstaja in da so bili otroci njegove žrtve. Prav zato so strokovnjaki mnenja, da gre za izmišljotino, ki naj bi bila plod odraslih. A ne glede na to, da naj bi šlo za prevaro, pa naj bi bile psihološke posledice širjenja informacij o tem izzivu lahko za otroke tudi usodne. Da ni dokazov o izzivu trdijo tudi na YouTubu, kjer so pregledali materiale za leto dni nazaj. Kot pravijo, niso našli niti enega poziva, prav tako niso dobili nobene prijave svojih uporabnikov.
Čeprav ni dokazov, da izziv res obstaja, pa je množična histerija, ki se je ob tem pojavila, lahko prav tako škodljiva za otroke in mladostnike, če ne celo bolj.
Kako ukrepati?
Kot pravijo na Safe.si, otroci velikokrat čutijo, da morajo sodelovati v takšnih izzivih zaradi groženj, ki jih vsebuje izziv, in zaradi pritiska vrstnikov. Starši in učitelji naj dajo otrokom vedeti, da je popolnoma v redu, če ne sodelujejo v igrah in izzivih, ob katerih se ne počutijo varno. Pomembno je, da se pogovorijo z njimi o tem, da naj otroci ne počnejo nečesa, ob čemer jim je neprijetno ali jim lahko škoduje. Ključno je, da se vzpostavi zaupanje in da se lahko otroci s svojimi starši ali z učiteljem, ki mu zaupa, pogovorijo o težavah na internetu in spletnih tveganjih, s katerimi se srečujejo, kot je na primer Momo izziv.
Dejstvo je, da otrokom, ki so bolj ranljivi, lahko takšni izzivi pustijo tudi hude psihološke posledice. Če je otrok vzpostavil komunikacijo z Momo profilom in z njim sodeluje v igri in izzivih, se je o tem treba pogovoriti in otroku pojasniti, za kakšno stvar gre ter kakšna tveganja to predstavlja. Prav tako se je v takšnem primeru smiselno obrniti po strokovno pomoč, še opozarjajo strokovnjaki.
Facebook poziva, da naj uporabniki vse primere komunikacije z Momo preko WhatsApp prijavijo preko sistema za prijavo znotraj WhatsApp. Obrnete pa se lahko na Safe.si ali na Tom telefon na telefonsko številko 116 111, kjer bodo svetovalci podali nasvet. |
Več o izzivu Momo na spletni strani Safe.si.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.