'Ne gre za boj za prevlado, ampak nas skrbi za vaše podatke'

V četrtek se je v Ljubljani mudil Robert Stryer, namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za kibernetske in mednarodne komunikacije in informacijsko politiko, ki je med drugim pristojen za področje tehnologije 5G. Na pogovoru z novinarji, ki je potekal na ameriškem veleposlaništvu, je potrdil, da se je na temo tehnologije 5G srečal z nekaterimi vladnimi uradniki in jih seznanil tudi z ameriškim stališčem in zaskrbljenostjo glede varnostnih podatkov. ZDA namreč na tem področju večino svojih skrbi ter (ne)posrednih omemb usmerjajo na Kitajsko in njena vodilna podjetja na področju telekomunikacijskih storitev Huawei ter ZTE.

Obtožbe o kompromitiranju osebnih podatkov ter kraji intelektualne lastnine prihajajo v času rastočega vpliva kitajskih telekomunikacijskih podjetij na svetovnem trgu, predvsem na področju 5G. V tem sicer Američani niso osamljeni. Kot pove Stryer, še 14 držav Kitajsko vidi kot akterja, ki je "izvedel največje tatvine intelektualne lastnine v zgodovini". Tako je denimo Avstralija kitajskim podjetjem uradno prepovedala distribucijo 5G-opreme, močno pa jo odsvetuje tudi Japonska. "Tarča kitajskih napadov so bili ponudniki storitev v oblaku, napadalci pa so prišli do podatkov njihovih strank, vključno z bankami. Ukradene so bile celotne podatkovne baze. Tako so nekateri podatki pristali v rokah konkurenčnih podjetij iz Kitajske."

ZDA poudarjajo, da mora zato obstajati visoka stopnja varnostnih standardov, a kljub testiranju programske opreme nikoli ni mogoče v celoti ugotoviti njene ranljivosti. "Napredne države so namreč sposobne izkoristiti ranljivost v izvorni kodi in kompromitirati celotni sistem," opozarja Stryer in nadaljuje, da mora zaradi tega obstajati stopnja zaupanja med izumiteljem tehnologije, telefonskim operaterjem ter državo, v kateri se bo tehnologija uporabila. Tu pa seveda Američani vidijo težavo, saj pristojni za področje tehnologije 5G pri State Departmentu opozarja, da na Kitajskem ni vladavine prava in neodvisnega sodstva.

Stryer je še posebej zaskrbljen zaradi zakona o kitajski nacionalni obveščevalni sferi, ki je zabrisal mejo med obveščevalnimi agencijami in navadnimi državljani. To pomeni, da morajo državljani Kitajske ter tudi vsa podjetja, Američani opozarjajo tudi Huawei in ZTE, sodelovati pri zbiranju obveščevalnih informacij z državo, s tem pa da so ogroženi osebni podatki in intelektualna lastnina. "Gre za skušnjavo, kateri se Kitajska komunistična partija (KKP) ne bo mogla upreti," meni Stryer.

Prepričan je tudi, da je najbolj pomembno prepoznavanje lastniške strukture podjetij. Tako je večkrat poudaril, da je denimo Huawei v 99-odstotni lastni Zveze trgovinskih sindikatov Kitajske, ki da je neposredno odgovorna KKP. "Partija lahko sprejme ukrepe, ki podjetju nalagajo, da deluje po njenih navodilih. Ta podjetja namreč neposredno prejemajo sredstva od kitajske razvojne banke ter kitajske uvozno-izvozne banke. Če podjetja torej ne delajo po naročilu oblasti, lahko ostanejo brez pomembnih sredstev. Na ta način lahko KPP močno vpliva na podjetja."

Pri ugotavljanju lastništva se seveda zaplete. Podatek, da je podjetje v lasti sindikatov, seveda drži, a v Huaweiu zatrjujejo, da gre za izključno delavsko lastništvo ter da druge organizacije, vključno s kitajsko vlado, ne morejo imeti nadzora nad deležem v podjetju, ki torej pripada delavcem.

"Ne gre za boj za prevlado, ampak nas skrbi za vaše podatke"

Rastoča moč kitajskega gospodarstva in države, oboroževalna tekma ter navsezadnje trgovinska vojna med dvema največjima svetovnima silama so vsekakor dejavniki, ki jih je treba umestiti v kontekst bitke za 5G-tehnologijo. A se Robert Stryer s tem ne strinja. Na naše vprašanje, ali gre pri uvajanju 5G-tehnologije za boj za prevlado med hegemonoma ZDA in Kitajsko, namreč odgovarja, da ni tako, saj Američane skrbi zgolj varnost naših podatkov in intelektualne lastnine. "Gre za mednarodni red, ki zagotavlja pravico do intelektualne lastnine in zasebnosti ter poskus Huaweia in ZTE, da bi spodnesla te pravice. To trdim zato, ker na Kitajskem ni neodvisnega sodstva, prav tako pa ne vladavine prava, oblast pa uvaja zakone, ki ji dovoljujejo dostop do podatkov." Prepričan je, da bo kitajska politika še naprej ustvarjala razmere, v katerih pravice posameznikov in tujih korporacij niso zaščitene.

Ob tem je izpostavil razmere v provinci Šindžang, kjer naj bi bilo po poročanju nekaterih zahodnih medijev zaprtih več milijonov ljudi, nekateri prav po zaslugi uporabe umetne inteligence in fotografij, ki so jih posnele nadzorne kamere. Američane zato skrbi pomanjkanje spoštovanja človekovih pravic na Kitajskem, zato si na tem področju želijo videti spremembe. "Zato je na ostalemu svetu, da pove: ’Ravno zaradi tega si želimo zaščite naših podatkov in podjetja, ki želijo poslovati z nami, morajo izpolnjevati te standarde, ki ščitijo osebno svoboščine.’ Ljudje in države po svetu se morajo zavedati nevarnosti, ki preži pri poslovanju s podjetji, ki imajo sedeže v državah, kjer vladajo avtoritarni režimi, saj te vlade morda ne spoštujejo vladavine prava in pravic njihovih državljanov."

Kitajci seveda vse skupaj vidijo malo drugače. Pri Huaweiu so že pred časom pozvali ZDA, naj predstavijo dokaze za domnevne kraje in vohunjenja, v katerih naj bi sodelovali Kitajci. Ustanovitelj podjetja Ren Džengfej je prepričan, da gre za politično motivirane obtožbe ter da si ZDA na ta način poskušajo zagotoviti primat na področju tehnologije in uveljavljati svojo moč, kot so to svoj čas počeli z razvijanjem jedrske tehnologije in oborožitve. Opozoril je, da bi lahko zahod z obstrukcijo kitajskih podjetji zanetil "drugo (tehnološko) hladno vojno".

Kaj bi 'morala' storiti Slovenija?

Bitka za 5G v Sloveniji še vedno ni zaključena. V Washingtonu so sicer zadovoljni z ukrepi, ki jih je glede varnosti in zanesljivosti 5G-tehnologije v zadnjem času sprejela Evropska unija. Predstavnik State Departmenta je pri tem pohvalil tudi Slovenijo, ki je sodelovala pri ocenah tveganja in o ugotovitvah obvestila EU. Zatrdil je, da ZDA spoštujejo neodvisno voljo držav članic in si želijo, da bi se evropske države, tudi Slovenija, same odločile o ponudnikih. Sledi opomba: "Vendar mislimo, da je pomembno, da pri tem vaša država sprejme varnostne standarde na podlagi zavedanja o tem, kakšni zakoni vladajo v državah, kjer imajo ponudniki sedež."

Ob tem je dodal, da imata ZDA in Slovenija vzpostavljeno tesno sodelovanje skozi zvezo Nato, Združene države pa si prizadevajo za njegovo ohranitev. Ne želimo si, da bi bila denimo zmanjšana možnost interoperabilnosti vojaških sil, ki jo imamo danes, s tem, ko bi lahko določene informacije potovale skozi kompromitirana omrežja nezaupljivih ponudnikov.

Od geopolitike k strahu pred tehnologijo

Medtem ko ZDA in Kitajska bijejo bitko za svetovni vpliv, s tem pa tudi za primat nad 5G-tehnologijo, imajo nekateri posamezniki in civilne iniciative druge skrbi. Gre namreč za strah pred potencialnimi nevarnostmi, ki bi jih 5G lahko predstavljal za ljudi in okolje. Mnogi se namreč sklicujejo tudi na to, da na tem področju ni bilo izvedenih dovolj zanesljivih raziskav, ki bi dejansko pokazale, kakšne vplive bi lahko uvedba tehnologije imela. Ker je Styer obiskal Ljubljano le nekaj dni pred protestom proti 5G-omrežju, ki je potekal danes v središču Ljubljane, smo z njim spregovorili tudi o strahovih ljudi in očitkih glede pomanjkljivih raziskav.

"Pri nas je za ugotavljanje vplivov elektromagnetskega spektra na ljudi odgovorna Uprava ZDA za hrano in zdravila (FDA). Opravili so že več analiz glede vplivov z drugih naprav in radijskih oddajnikov. Mejne vrednosti, ki so jih postavili že za prejšnje tehnologije, bodo veljale tudi za 5G." Z mejnimi vrednostmi, ki jih je določila FDA, se je namreč strinjala tudi Zvezna agencija za komunikacije. Stryer je ob tem spomnil, da je za 4G značilen obstoj makropostaj, ki pokrivajo večkilometrska območja, medtem ko gre pri 5G za mikropostaje, ki bodo bližje uporabnikom. "Pri teh postajah bo mogoče zmanjšati njihovo moč in vpliv na človeka ter ostale objekte. Antene bodo bolj sofisticirane. Njihov žarek bo namreč lahko izsledil napravo in usmeril elektromagnetni spektrum od postaje do naprave. Zato obstaja več znanstvenih razlogov, da bo v primeru 5G dejansko manj izpostavljenosti elektromagnetskemu sevanju," je sklenil Stryer.

V ZDA je približno 100 mest, kjer tehnologija 5G že operira, poleg tega pa jo uporabljajo tudi v Južni Koreji. Verjetno pa bomo potrebovali še vsaj pet let, da bomo zaznali resnejše učinke delovanja 5G. Gre namreč za tehnologijo, ki se bo po zagotovitvah strokovnjakov vseskozi spreminjala in izboljševala.