Ostra izmenjava mnenj na javnem posvetu o tehnologiji 5G

V Ljubljani je potekal javni posvet o tehnologiji 5G. Organiziralo ga je ministrstvo za javno upravo, minister Rudi Medved pa je uvodoma poudaril, da namen razprave ni deljenje na tabore, temveč predvsem dialog. Po njegovih besedah se danes pojavlja preveč najrazličnejših informacij in v tej množici je težko odbrati relevantne.

"Digitalizacija je stvarnost, ki smo ji priča vsak dan. Gre za vprašanje napredka," je poudaril minister. Povsem zanesljivih raziskav o morebitnih škodljivih učinkih 5G po njegovih besedah še ni, saj ta tehnologija še ni v celoti implementirana. Tudi zato so na mestu razprave o vplivih te tehnologije, ki po ministrovih besedah potekajo po vsem svetu. "Uvajanje novih tehnologij na koncu zadeva slehernega državljana," je dodal.

Očitke, da je Slovenija razpravo o 5G začela prepozno, je zavrnil kot neutemeljene. "Popolnoma ničesar ne zamujamo," je zagotovil in dodal, da bo Slovenija vprašanja v zvezi s 5G izpostavila tudi med predsedovanjem Svetu EU.

Huš: Tudi lažne novice jemljejo prostor tehtnim argumentom

Stališča znanosti je najprej predstavil Matej Huš s Kemijskega inštituta, ki je dejal, da v znanosti ni mogoče zanesljivo dokazati, da nekaj ne škoduje. Mogoče pa je dokazati škodljive učinke, a teh dokazov po njegovih besedah doslej ni bilo. Raziskave, na katere se sklicujejo nasprotniki tehnologije 5G, so po njegovih besedah nezanesljive ali napačno interpretirane. Opozoril je tudi na problematiko lažnih novic, ki po njegovih besedah jemljejo prostor tehtnim argumentom.

Gregor Kos iz stranke Za zdravo družbo je Hušu očital zavajanje. "Znanstvene raziskave obstajajo in jasno kažejo na škodljive učinke za zdravje," je poudaril. Zagovornikom 5G je očital pristranskost in delovanje v korist industrije.

Poudaril je, da njihovo gibanje sicer ne nasprotuje razvoju. "Smo za tehnologijo, vendar ne na račun zdravja," je dejal. "Ni naloga civilnih gibanj, da dokažejo škodljive vplive - industrija mora dokazati, da škodljivih vplivov ni," je dodal.

Pritrdil mu je Igor Šajn, ki se ukvarja s stavbno biologijo in svetovanjem na področju ekologije. Podpornikom tehnologije 5G je očital diskreditacijo številnih neodvisnih znanstvenikov, ki opozarjajo na jasno dokazane škodljive vplive elektromagnetnega sevanja. Ostro je nastopil tudi proti Hušu. Očital mu je zavajanje in diskreditacijo, pri čemer se je del občinstva spustil v razgreto izmenjavo mnenj, ki jo je poskušal pomiriti tudi minister.

Peter Gajšek z Inštituta za neionizirna sevanja je medtem dejal, da neodvisnih raziskav o vplivih elektromagnetnega sevanja ne manjka, vendar izgubijo pomen, če so "žrtev" napačnih interpretacij in razprav na neprimerni ravni. Največji znanstveni interes na tem področju je po Gajškovih besedah predvsem v ugotavljanju vplivov kumulativnih sevalnih obremenitev zaradi različnih tehnologij. "Nismo namreč izpostavljeni samo enemu viru sevanja," je dejal. Pristojne slovenske institucije po njegovih besedah na tem področju čaka še veliko dela.

Neenotnost javnosti izziv tudi za tiste, ki odločajo

Pravočasna uvedba omrežja 5G je po besedah vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za informacijsko družbo in informatiko na ministrstvu za javno upravo Mihe Krišlja strateška priložnost za Evropo, ki jo mora izkoristiti tudi Slovenija. Opozoril je, da omrežni operaterji ne bodo vlagali v novo infrastrukturo, če ne bodo videli jasnega potenciala za znatno povpraševanje in regulativnih pogojev, ki omogočijo, da se naložba izplača. Se pa ministrstvo, ki je današnji posvet tudi organiziralo, po njegovih besedah zaveda pomislekov in zadržkov, ki jih ima del državljanov do uvajanja tehnologije 5G, predvsem njenega zdravstvenega vidika.

Direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), ki ji zakon o elektronskih komunikacijah nalaga pripravo najmanj triletne strategije upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, Tanja Muha je poudarila, da ta strategija ni primeren dokument za sprejem morebitnih ukrepov za zaščito okolja in zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem.

"To pa ne pomeni, da agencija ne more sprejeti določenih omejitev za radijska omrežja in tehnologije za brezžični dostop," je dodala. Tako lahko Akos po njenih besedah med drugim spremeni podzakonski akt ter v njem določi sorazmerne in nediskriminatorne omejitve za vrste tehnologij radijskega omrežja ali tehnologij za brezžični dostop, če je to potrebno zaradi varovanja javnega zdravja pred elektromagnetnimi polji. Za to spremembo agencija potrebuje predhodno mnenje ministrstva za okolje in prostor, za katerega je zaprosila lani in tudi že dobila delni odgovor.

Matjaž Ferjančič z direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu je povedal, da se bo ministrstvo noveliranja uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju lotilo, ko bo na ravni EU izdana enotna zakonodaja, ki bo določala mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja.

Kot je ob zaključku ponovno izpostavil minister za javno upravo, je ključno, da o perečih temah vodimo dialog, s katerim presegamo mnoge zadrege, delimo izkušnje, prakse, znanje in predvsem prisluhnemo tudi stališčem, s katerimi se osebno ne strinjamo, gre pa na koncu vse to v dobrobit temu, da v končni fazi pridemo do najboljših rešitev za ljudi. "Ko smo se poslušali, upam, da smo se tudi slišali," je dejal minister. Poudaril je, da ni bil namen prepričevati kogarkoli, temveč pojasniti čimveč dilem in si dati čas za skupen premislek. "Morda si kakšnega vprašanje tudi doslej nismo zastavili na pravi način. Prepričan pa sem, da je bil posvet v dobro vseh nas," je zaključil Medved.