Huawei je kitajsko podjetje, o katerem smo že neštetokrat pisali, predvsem glede težav, s katerim se soočajo (pa tudi o nevarnostih, ki jih podjetje potencialno predstavlja). Te težave niso tehnološke ,saj je Huaweiu v nekaj letih uspelo dohiteti in tudi prehiteti številna evropska, ameriška in južnokorejska podjetja, ki so vladala v globalnem tehnopolu. Huawei je poleg tehnološkega skoka naprej tudi ujetnik politike kitajske komunistične partije, ki želi odrezati svoj del svetovne pogače. Pri tem pa je naletel na državo, ki te pogače ne deli preveč rada – Združene države Amerike.
Huawei je namreč pod hudim pritiskom, saj Američani želijo preprečiti kitajsko dominacijo nad prodajo tehnologije 5G, to pa bolj ali manj uspešno poskušajo doseči s tem, da države članice zveze Nato prepričajo z varnostnimi pomisleki. Zakonodaja in praksa kitajske komunistične partije, kot smo videli pred leti v Tibetu in dandanes deja vu v Hongkongu, nadzoruje tudi pretok informacij v in zunaj Kitajske. Vsa podjetja, ki delujejo na Kitajskem, so na ukaz dolžna posredovati informacije. Kitajsko ministrstvo za državno varnost (MDV) ima natančen nadzor nad dogajanji na Kitajskem, zadnja leta so zelo aktivni na Filipinih, Avstraliji in še kje.
Delovanje MDV in širjenje kitajskega vpliva je naletelo na odpor Japonske, Južne Koreje, Tajvana, Vietnama in številnih drugih držav v Aziji, v Evropi pa izgublja na zaupanju predvsem zaradi nespoštovanja demokratičnih vrednot. ZDA imajo v Aziji številne interese, zato so bili precej zaskrbljeni, ko je Huawei ponudil Evropejcem tehnologijo 5G po nižjih cenah in krajših dobavnih rokih. To so bolj ali manj uspešno uspeli blokirati v številnih državah, ki so hkrati članice zveze Nato. Huawei pa je med tnalom in nakovalom, saj je delno tudi postal talec zunanje politike.
Posledično so ZDA ameriškim podjetjem prepovedale sodelovanje s Huaweiem, zato so njihovi produkti izgubili stik z Googlom in številnimi drugimi programskimi sistemi, ki so pogosto postali ključen del vsakdanjega življenja Evropejcev in Američanov. Ta blokada Huawei postavlja v kot, dobršen del njihove produkcijske verige glede 5G je ogrožen, telefoni pa del te geopolitične igre. Ravno zato je Huawei ponudil več, kot bi sicer. Konkurenti so dobri, a jih P40 na tehnoloških dodatkih pogosto prehiti, vprašanje pa je, če to odtehta programske pomanjkljivosti? Že osnovnejši modeli P40, o katerih smo pisali pred meseci, so se izkazali.
Denar? To ni problem …
Huawei se iz zagate rešuje tudi s tem, da imajo ogromno kapitalsko in finančno zalogo, ki omogoča, da za telefone dajo boljše materiale in komponente. V tem so bili poznani tudi v preteklosti, zdaj pa so to ponovno obudili. Več telefona za manj denarja je moto, ki je omogočal, da so dobili precejšen tržni delež. Tudi v novem P40 Pro+, ki že presega tisočaka evrov, je ta tehnološki preskok viden. Keramični materiali za ohišje, ki naj bi bili veliko bolj trpežni, nova/stara stilistična podoba, najboljši procesor, kar ga premore kitajski izdelovalec – Kirin 990 5G. In kot skrivata zadnji dve črki, je telefon prilagojen za novo omrežje, ki se bo po svetu uveljavilo in prevzelo v naslednjih letih. V praksi bo to omogočalo, da četudi bo programska oprema malo starejša, bo preko tega omrežja telefon (vsaj v teoriji) lahko v uporabi še nekaj let, saj bo zaradi hitrosti prenosa lahko uporabljal ločene procesorje nekje v "oblaku."
"P40 Pro+ je opremljen z baterijo kapacitete 4200 mAh, ki je brez težav zdržala cel dan dokaj zahtevne uporabe, pri manj zahtevni pa bi se dalo doseči tudi dva dneva," pravijo pri Huaweiu, a to je seveda kot poraba pri avtomobilu – treba je preizkusiti v praksi. Kljub temu pa 4200 mAh že omogoča uporabo do večera, če pa ga primarno uporabljate za Instagram, Facebook ali TikTok (dokler ga ne ukinejo?), pa bo z vami še uporaben tudi v postelji. Ni sicer jasno, kako bo odsotnost teh aplikacij vplivala na porabo, a so to verjetno v Huaweiu rešili.
Da o povečavi ne govorimo ...
Te aplikacije boste vi še vedno lahko uporabljali, a ne kot aplikacije v dobesednem pomenu. V njihovem AppGalleryju so te še vedno dostopne, a gre za webview vmesnik – uradno ni aplikacija naložena na telefonu in prilagojena za dotični model, ampak preko vmesnika vam dostavlja mobilno spletno verzijo. V večini primerov večje razlike ni. Če pa potrebujete aplikacijo, je potrebno malo več kolovratenja - magična besedna zveza je android application package (APK).
Huawei je bil pomemben partner pri razvoju androidovih aplikacij, zato imajo znanje pri tem, kako najti bližnjice pri luknjasti prepovedi. Pa tudi Google, ki je "lastnik" sistema android, ni navdušen nad prepovedjo. Huawei je torej našel pametne rešitve, ki sicer niso popolne, a vprašanje je, če vas prepriča adut, ki ga večina drugih nima – fotoaparat.
Že P30 in P40 imata zavidljive fotografske zmožnosti, saj so med prvimi uvajali umetno inteligenco pri izboljšanju zajema in obdelave slik. P40 Pro+ nima ene, ne dveh, treh, ampak kar pet kamer za fotografiranje in snemanje. 50 milijonov svetlobnih pik in 40-milijonska širokokotna kamera, dve kameri z optično povečavo, odlična tipala, skratka, veliko več, kot večina potrebuje. Pri uporabi telefonov nove generacije se tako že postavlja vprašanje, ali navadni "smrtniki" potrebujejo drage fotoaparate, saj so slike dejansko zelo dobre in natančne.
Če primerjate Samsunge, iPhone in druge konkurente in boste primerjali slike med telefoni, je dejstvo, da ima Huawei veliko boljše slike, ko je svetloba slabša ali pa celo ponoči. Huaweiev P40 Pro+ je brez dvoma eden najboljših telefonov, ki jih lahko kupite ta trenutek, seveda odvisno od vaše želje in zadržanosti pri uporabniški izkušnji.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.