Z 'rudarjenjem' kriptovalut brez napora zasluži dodatnih 1800 evrov na leto

Diplomirani inženir strojništva, zaposlen v večjem slovenskem podjetju za gospodinjske aparate, se je za kriptovalute začel zanimati pred dobrim letom. Februarja 2020, ob začetku epidemije, je bil glede vlaganja v kriptovalute zelo skeptičen, zato se je najprej lotil raziskovanja po spletu. "Iskal sem vire, ki so se po moji laični oceni zdeli najbolj nevtralni in so vključevali širok spekter informacij," pravi Žiga, ki je o kriptovalutah govoril tudi s prijatelji, kolegi s fakultete. "Vlagati sem začel v začetku leta 2021, ko sem bil dovolj prepričan o tem, kar delam," je dejal inženir, ki ob delu zaključuje magistrski študij energetske tehnike.

Poleg vlaganja se je Žiga odločil tudi za rudarjenje kriptovalut. Do tega ga je, kot pravi, pripeljal naključen splet dogodkov. "Jeseni 2020 sem si po več letih varčevanja in iskanja pravih komponent prvič sestavil računalnik. Konec oktobra so namreč na trg prišle najnovejše komponente proizvajalcev procesorjev in grafičnih kartic (AMD in Nvidia)," pojasnjuje in dodaja, da ga je v nakup prepričal velik skok v zmogljivosti v primerjavi s prejšnjimi generacijami komponent. 

"Ampak takrat nisem razmišljal o rudarjenju kriptovalut. Rudariti sem začel kasneje, v začetku leta 2021, ko sem po pogovoru s prijateljem prišel do zaključka, da za malico pa že lahko zaslužim," je dejal in razložil, da brez najnovejših računalniških komponent to ne bi bilo mogoče. Inženir strojništva pravi, da si tisti, ki se z rudarjenjem resno ukvarjajo, za to postavijo posebne postaje z grafičnimi karticami, ki imajo bistveno večje računske moči kot njegov osebni računalnik. 

Po domače – kako deluje rudarjenje?

"Rad bi poudaril, da sam nisem strokovnjak na tem področju, se pa spoznam dovolj za svoje potrebe in znanje sproti nadgrajujem," pravi. Pojasnil je, da bi za rudarjenje lahko rekli, da je hrbtenica oziroma pogon, ki omogoča delovanje večine kriptovalut. Trenutno banke knjižijo transakcije lokalno oziroma centralizirano. To pomeni, da ima banka shranjene vse zapise o transakcijah, pri tem pa lahko pride tudi do napak. V nasprotju z bankami kriptovalute omogočajo knjiženje na decentraliziran način.

Ta decentraliziran sistem sestavljajo vsi tisti, ki rudarijo kriptovalute, v zameno pa so nagrajeni z izkupičkom iste kriptovalute. "Seveda je stvar kompleksnejša. Pri tem je bistveno, da je v ozadju funkcija, imenovana SHA256 (za bitcoin), ki vse te podatke šifrira v binarni zapis 256 enk in ničel. Za potrjevanje teh transakcij, kot to počnejo banke, je treba izračunati pravilno zaporedje teh številk, kar pa je računsko zelo zahtevno," je pojasnil.

Rudarjenje porabi veliko energije, a veliko porabijo tudi bančne enote

Trenutno se zgolj za rudarjenje bitcoina porabi ogromno električne energije, po nekaterih podatkih več, kot je porabi cela Argentina. Seveda je to slabo za okolje – vsaka porabljena kilovatna ura elektrike pomeni, da je določen delež te energije prišel iz fosilnih goriv, ki, kot vemo, niso ugodna za naše okolje, pojasnjuje Žiga.

Seveda so države, ki lahko električno energijo pridobivajo skoraj izključno iz obnovljivih virov (npr. Kanada in Norveška), žal pa rudarjenje kriptovalut ni prisotno samo v teh državah, ampak povsod po svetu, tudi tam, kjer je delež obnovljivih virov električne energije majhen (npr. na Poljskem, Kitajskem in v ZDA). 

"Toda gledati moramo širšo sliko in malo bolj v prihodnost," je poudaril. Če ljudje verjamejo, da je v kriptovalutah prihodnost, in bodo to tehnologijo sprejeli, potem moramo trenutno porabo elektrike za rudarjenje kriptovalut primerjati s trenutnim stanjem bančništva, je prepričan. 

"Vzemimo za primer neko bančno enoto v Sloveniji. To je klimatiziran objekt z razsvetljavo, računalniško opremo in zaposlenimi, ki se v službo vozijo z avtomobili, z njimi pa se tja pripeljemo tudi uporabniki. To sedaj primerjajmo z računalnikom, ki preračunava funkcijo in prav tako potrjuje transakcije," opisuje in dodaja, da gre seveda za banaliziran primer, "vendar je primerljiv z dejanskim stanjem". 

"To ni preprost izračun, vendar je očitno, da je trenutni bančni sistem energijsko bolj potraten. Pojavljajo pa se tudi kriptovalute, ki za potrjevanje transakcij ne potrebujejo več rudarjenja (npr. cardano), kar pomeni znatno zmanjšanje porabe energije," je še pripomnil.

Z rudarjenjem povprečno zasluži pet evrov na dan

Žiga trenutno v povprečju 'narudari' 0,15 tisočine (0,00015) bitcoina na dan, kar znaša približno pet evrov. "To je nekakšna meja, pri kateri se moj računalnik ustavi," pravi, a dodaja, da se zgodi, da v enem dnevu zasluži tudi deset evrov ali pa tri evre. "To je odvisno od več faktorjev, kot so število transakcij v tem dnevu, vrednost kriptovalute, ki jo rudarim, težavnost rudarjenja kriptovalute itd. Skratka, vse vrednosti nihajo, razen računske moči mojega računalnika, ki je bolj kot ne konstantna," pojasnjuje. 

Ker je računska moč konstantna, je konstantna tudi poraba elektrike in v Žigovem primeru znaša malo manj kot 200W (vatov) – če to pretvorimo v strošek elektrike, to znaša približno 0,30 evra na dan. Torej je končni izkupiček slabih pet evrov na dan. "Ena slaba malica," se je pošalil. Če vzamemo povprečen dnevni zaslužek in ga pomnožimo s 30 dnevi, ugotovimo, da s skoraj nič dela zasluži dodatnih 150 evrov na mesec. Če pet evrov na dan zasluži vsak dan v letu, v 365 dneh zasluži dodatnih 1825 evrov, s čemer bi si lahko pokril že veliko več kot le malico. 

V Sloveniji imamo vodno, premogovno in jedrsko energijo

Strokovno se ''čistosti'' energije v državi reče energijska mešanica, pojasnjuje bodoči magister energetske tehnike. "To ni nič drugega kot deleži posameznih virov, iz katerih država pridobiva električno energijo," je pojasnil. Za Slovenijo je ta sestava (gre za inštalirano in ne dejansko porabljeno električno moč) približno takšna: slaba tretjina vodne oz. hidroenergije (največja hidroelektrarna ČHE Ahče), dobra tretjina iz premoga (TEŠ) in slaba tretjina jedrske energije (NEK). 

Podatki o trenutni porabi iz posameznih virov so javni in so v uporabnikom prijazni obliki na voljo na  spletni strani Electricity Map. Glede na podatke omenjene spletne strani Slovenija skoraj 40 odstotkov električne energije pridobi iz hidroelektrarn, malo več kot 32 odstotkov pa iz nuklearke. Skoraj 30 odstotkov električne energije izvozimo v Italijo.

"Na Poljskem se električnega avtomobila iz okoljevarstvenih razlogov ne splača voziti"

Poljska, ki med evropskimi državami kar izstopa, pridobiva približno tri četrtine elektrike samo iz premoga. Žiga je kot zanimivost izpostavil, da lahko s temi podatki ugotovimo tudi smotrnost uporabe električnih avtomobilov v posameznih državah. 

"Zgorevanje bencina v avtomobilu je primerljivo z zgorevanjem fosilnih goriv v termoelektrarnah. Torej se na Poljskem ne splača voziti električnega avtomobila (če ga vozimo iz okoljevarstvenih razlogov, seveda), saj novejše dizelsko ali bencinsko vozilo proizvede manj izpušnih plinov kot termoelektrarna, ki posredno polni baterijo avtomobila z elektriko. Podobno velja v Srbiji in Bosni," je pojasnil. 

65-odstotkov kriptovalut rudarijo na Kitajskem

65-odstotkov kriptovalut rudarijo na Kitajskem, kjer približno 80-odstotkov električne energije pride iz fosilnih goriv (pretežno iz premoga, majhen delež pa iz zemeljskega plina), pojasnjuje Žiga in dodaja, da sledijo ZDA, Rusija in Kazahstan. ZDA ima prav tako 80 odstotkov fosilnih goriv, Rusija pa okoli 90 odstotkov, je podatke že nanizal Žiga.

"Za trajnost človeške rase je nedvomno ključen prehod na obnovljive vire energije. Glede na nekatere strokovno-akademske simulacije je trenutno najboljši scenarij sožitje jedrske energije z vetrno, sončno in vodno," pravi Žiga in dodaja, da se je pri tem pomembno zavedati, da obnovljivi viri (na primer veter in sonce) niso na voljo takrat, ko je potreba po elektriki največja, ampak takrat, ko jih narava omogoča (veter, oblaki, nivo vode, dež – nekatere reke, ki so dovolj vodnate, sicer zagotavljajo relativno konstantni vir energije). 

"Tisti del električne energije, ki ga obnovljivi viri ne pokrijejo, bodo morale pokriti termo- ali jedrske elektrarne," je dejal in pojasnil, da so glede vpliva na okolje neprimerno boljše jedrske. "Ljudje se jedrske energije otepajo, ker je manj znana kot kurjenje plina, premoga ali kurilnega olja. Jedrski odpadki so manj nevarni, shranjeni pa so na primernih lokacijah in niso izpuščeni v zrak, ki ga dihamo," pojasnjuje in dodaja, da obstaja tudi možnost drugačnih fizijskih reaktorjev, ki uporabljajo manj nevarna goriva od urana, na primer torij. "Vendar so na tem področju še potrebne raziskave," je dodal.

"Daleč najčistejša oblika energije je jedrska fuzija, ki jo še raziskujemo. Ta bi nam omogočila skoraj neomejene količine energije, vendar bo cena elektrike zaradi investicije visoka (podobno kot pri zdajšnjih jedrskih reaktorjih)," je dejal. 

"Musk je v svet kriptovalut pritegnil večjo publiko"

Veliko prepiha na področju kriptovalut je sprožil tudi Elon Musk, ki pravi, da bo Tesla znova omogočala nakup vozil z bitcoini, ko se bodo rudarji preusmerili v obnovljive vire energije. Musk, sicer velik zagovornik kriptovalut, je maja oznanil, da plačila z bitcoini ne bodo več mogoča zaradi dolgoročnih vplivov rudarjenja na okolje. Proizvodnja kriptovalut je namreč v nasprotju s poslanstvom podjetja, ki stremi k prihodnosti brez emisij.

"To, kar dela Musk, je težko komentirati. Nekateri nanj gledajo kot na najvplivnejšega človeka na Zemlji in sledijo vsemu, kar objavi na Twitterju. Pri tem se mi zdi pozitivno to, da je v svet kriptovalut pritegnil večjo publiko, posledično je tudi več ljudi začelo razmišljati o prihodnosti kriptovalut, kar je po mojem mnenju korak v pravo smer," pravi Žiga, čeprav meni, da je Musk svoj vpliv izkoristil tudi sebi v prid. "Ne vemo, kaj točno ga je zares motiviralo za prekinitev prodaje v bitcoinu, lahko si le mislimo in ustvarimo svoje mnenje," je dodal. 

''Vlagaj le denar, ki ti ga ni žal izgubiti''

Žiga je poudaril, da ni finančni svetovalec, zato priporočil o vlaganju ni želel podati. "En nasvet pa se mi je zasidral v glavo: vlagaj le denar, ki ti ga ni žal izgubiti. In to pride v poštev tudi pri drugih vrstah trgovanja," je dejal. Je pa delil svoje mnenje o rudarjenju, in sicer da zanj trenutno ni najprimernejši čas. "Cene komponent so zrasle v višave, zalog večinoma ni. To je delno posledica rudarske mrzlice, delno pandemije covida-19 in delno majhnega števila proizvajalcev čipov v Aziji," je pojasnil. 

Po njegovih besedah sicer že obstajajo tudi drugi načini rudarjenja, ki se imenujejo kmetovanje (farming). "Gre za nov princip potrjevanja transakcij kovanca chia, pri čemer ni potrebna računska moč, temveč prostor na računalniških diskih. Kogar to zanima, naj si o tem prebere in se odloči, ali je to nekaj, kar bi ga veselilo početi," je predlagal.

Vsem, ki jih zanima rudarjenje ali vlaganje, svetuje, naj preberejo relevantne članke, naj zberejo potrebne informacije in se sami prepričajo ali so kriptovalute nekaj, v kar se splača vlagati. "Moje mnenje je, da je tukaj prihodnost, sploh za trajnostni razvoj sodobne potrošniške kapitalistične družbe. Vsaj na začetku bodo kriptovalute omogočale več svobode in lažje trgovanje. Tehnologija blockchain (ki je v ozadju decetraliziranega finančnega sistema kriptovalut) omogoča številne inovacije na področju poslovanja. Nekateri celo pravijo, da je to začetek nove industrijske revolucije," je dejal. 

"Pomembno je, da so ljudje samostojni in sami ocenijo, katerim virom informacij zaupajo. Naj ne verjamejo vsemu, kar preberejo na spletu ali kar jim je povedal kolega v lokalu," svetuje Žiga. "Dandanes je na spletu ogromno virov z različnimi interesi v ozadju. Pomembno je gledati široko in si na podlagi lastnega znanja in izkušenj ustvariti sliko o tem, kaj je res in v kaj se splača vlagati. Mislim, da je tak način razmišljanja mogoče uporabiti marsikje v življenju," je sklenil.