Zdaj je uradno: smo v novi geološki dobi

Znanstveniki so posodobili Mednarodno časovno stratigrafično razpredelnico (ICC) oziroma znamenito Geološko časovno preglednico, ki prikazuje zgodovinsko zaporedje geoloških dob Zemlje. To je tista barvna razpredelnica, ki se je spomnimo iz učilnic geografije in zgodovine. Kako je ta po novem videti, so že objavili na Mednarodni zvezi za geološke znanosti (IUGS) na tej povezavi. 

Najnovejšo geološko dobo so poimenovali megalajan (angleško meghalayan). Znanstveniki so za začetek te dobe označili veliko sušo, ki je trajala dve stoletji in je močno prizadela številne civilizacije po svetu – denimo v Egiptu, Grčiji, Siriji, Palestini, Mezopotamiji, dolini rek Ind in Jangce.

Vendar pa je novost povzročila tudi nekaj nesoglasij znotraj znanstvenih krogov. Nekateri raziskovalci menijo, da se o tem poimenovanju ni dovolj razpravljalo. Ideja o megalajanu kot novi dobi se je sicer prvič pojavila v eni od raziskav pred sedmimi leti. 

Nekateri se sprašujejo, ali so bile klimatske spremembe, ki so jih vzeli za mejnike teh novih obdobij, res dovolj vplivne in globalne.

'Zlati žebljiček' stalagmiti iz Indije

Znanstveniki dokaze za začetek novega obdobja iščejo tudi v trajnih spremembah v plasteh usedlin. Takšne vzorce, iz katerih je razviden prelom v planetarnih razmerah, geologi imenujejo zlati žebljiček. Zlati žebljiček, ki označuje začetek novega obdobja naj bi bil del stalagmita iz Indije. 

Za novo obdobje naj bi bile značilne posebne kemične sledi, ki so najbolj vidne prav v novih plasteh stalagmita v jamah indijske zvezne države Meghalaja. Od tod tudi poimenovanje nove dobe.

Holocen ali že antropocen?

Geologi so obstoj našega planeta razdelili v številne časovne enote. Te so navadno določene s pomembnimi geološkimi ali paleontološkimi dogodki, kot so denimo nastanek kontinentov, velike klimatske spremembe, množična izumrtja.

Največja opredeljena enota časa je eon. Eoni se delijo v ere (veke), te pa v periode, epohe in stopnje. Zemlja naj bi bila sicer stara okoli 4,6 milijarde let. 

Trenutno živimo v epohi holocen, ki zajema vse, kar se je zgodilo v zadnjih 11.700 letih – od začetka segrevanja po zadnji ledeni dobi. Po mnenju Mednarodne komisije za stratigrafijo (ICS) pa se lahko tudi holocen razdeli na tri podobdobja oziroma stopnje. Najstarejše obdobje holocena, ki se je začelo takoj po koncu ledene dobe, so v angleščini poimenovali "greenlandian". Srednja doba holocena je v angleščini "northgrippian", njena doba pa sega 8300 let v zgodovino in traja približno 4000 let, vse do začetka megalajana. Uradnih slovenskih prevodov za ta poimenovanja še ni.

A poimenovanje novega obdobja holocena sproža polemike tudi zato, ker nekateri znanstveniki menijo, da bi morali določiti povsem novo epoho. Z njo bi označili časovno obdobje, v katerem je človek prevzel "krmilo" našega planeta oziroma v katerem ima človek izrazit vpliv nanj.

Stratigrafska podkomisija za stratigrafijo kvartarja je namreč že leta 2009 ustanovila posebno delovno skupino za antropocen, kot so poimenovali novo epoho. Še vedno pa potekajo razprave o tem, kdaj naj bi bil začetek te nove epohe. "Kar naenkrat so oznanili megalajan in ga postavili na preglednico. Zdaj je uradno: smo v novi dobi. Kdo bi rekel? Imamo veliko novih definicij, ki morda nasprotujejo delovni skupini za antropocen in tistemu, kar večina znanstvenikov dojema kot najpomembnejšo spremembo na Zemlji v zadnjih 10.000 letih," je za BBC povedal Mark Maslin iz londonskega University College.