Se tehnološki giganti norčujejo iz žrtev? Prizori spolnega nasilja, pogovori pedofilov objavljeni še leto dni po pritožbi

Facebook se je več kot leto dni upiral in ni želel odstraniti vsebin, na katerih so bili otroci, pod njimi pa kopica komentarjev eksplicitno seksualne narave. To je eden od očitkov zoper tehnološkega giganta pred indijskim sodiščem.

V državi, ki se sooča z velikim problemom nasilja nad ženskami, številnimi primeri krutih skupinskih posilstev, so prav družbena omrežja del problema, opozarjajo kritiki. Primeri "prenosa posilstva", objave video ali slikovnega materiala s popolnoma neprimerno vsebino, so vse prej kot redke, doseči, da se takšne vsebine na hitro odstrani, pa je zelo težko, je bilo med drugim izpostavljeno v sodnem primeru. Poleg tega se je izkazalo, da storilci družbena omrežja uporabljajo za "dogovarjanje o zločinih", preko Facebooka svoje operacije vodi tudi več tolp, ki se ukvarjajo z otroško pornografijo.

Oblasti se pritožujejo, da od družbenih omrežij tudi ne dobijo podatkov o zločinih, ki so objavljeni na njihovih platformah. Namesto lokalnim namreč Facebook takšne vsebine občasno prijavlja ameriškim oblastem. Eden od argumentov, da veliko spornih vsebin spolzi skozi varnostna sita, naj bi bil sicer tudi ta, da Facebook ne zmore preverjati objav v vseh narečjih.

Facebook je na sodišču priznal, da je v dobrem letu v Indiji dobil okoli 8000 pritožb, ki so se nanašale na objave otroške pornografije. Medtem ko sami trdijo, da so v vseh primerih "ustrezno reagirali", pa na primer niso ukrepali, da bi izbrisali profil z imenom "mala vagina", na katerem so objavljali fotografije deklic in žensk, ki so jih uporabniki brez njihovega dovoljenja posneli na ulici, pod njimi pa vrsta komentarjev uporabnikov o tem, "kaj bi počeli z njimi".

Prav tako niso umaknili strani s kontakti osebe, ki se je ukvarjala s posredovanjem posnetkov posilstev. Da ne krši njihovih standardov, je Facebook odločil tudi v primeru strani, s katero je upravljala tolpa, ki je spolno izkoriščala otroke. Policija je kasneje v akciji proti lastnikom profila rešila več kot 40 otrok in aretirala 39 ljudi, piše Guardian.

Facebook medtem vztraja: "Na našem portalu ni prostora za promocijo nasilja."

Da so obljube tehnoloških podjetij le pesek v oči uporabnikom, pa meni vse več organizacij, ki v praksi ugotavljajo, da družbena omrežja in ponudniki drugih oblik spletne komunikacije niso nikakor pripravljeni umikati spornih profilov in blokirati dostopa spornih uporabnikov.

Forbes se je pred kratkim razpisal o storitvi Kik Messenger, na kateri naj bi bilo več kot 200 skupin, namenjenih temu, da pedofili brez težav izmenjavajo sprevržene vsebine. In medtem ko družbena omrežja postajajo igrišče za spolne predatorje, so pri družbi, še potem ko je bil Kik povezan s primerom umora, dejali, da "počnejo vse, kar lahko", da pa "ne morejo kar zapirati profilov vsem, ki so osumljeni spornih pogovorov ali celo dejanj". Nekako po načelu "vsak je nedolžen, dokler ni obsojen", čeprav številni menijo, da bi morala v primeru nevarnosti za otroke veljati obratna logika - "vsakdo je sumljiv".

Kot so odkrili pri Forbesu, pa ne brišejo niti profilov že obsojenih pedofilov. Profil moškega, ki je bil obsojen na 25 let zapora zaradi prestopkov, med drugim objave fotografije, na kateri je v spornem položaju z 2-letnim otrokom, je bil aktiven še mesece po obsodbi.

Družbena omrežja in orodja za spletno komunikacijo tako ostajajo velik izziv za preiskovalce in sodišča. Njihovi lastniki namreč velike besedne obljube o tem, kako prispevajo k boljšemu svetu, le redko uresničujejo v praksi.