Trije psihologi so se odločili, da preverijo trditev, ali nam denar res ne more kupiti sreče. Ugotovili so, da je trditev, vsaj za večino, napačna, saj se je njihovo počutje z naraščanjem prihodka znatno izboljševalo. Kljub temu je majhen delež skupine, ki je prejela 100.000 dolarjev (približno 95.000 evrov), ostal nezadovoljen. Takih je bilo približno 15 odstotkov posameznikov.
Raziskavo so izvedli priznani ameriški psihologi, med njimi je tudi Nobelov nagrajenec za gospodarstvo in pisatelj Daniel Kahneman, ki je raziskavo o sreči, povezani s prihodkih, izvedel že leta 2010. V njej je prišel do podobnih ugotovitev, in sicer da se človekovo počutje izboljšuje z višino dohodka, a le do določne višine. Splošno počutje 1000 vključenih posameznikov je znatno naraščalo, ko se je njihov dohodek gibal od 60.000 do 90.000 dolarjev (od 57.000 do 85.000 evrov), nato pa ostalo na približno enaki ravni – ne glede na dodatne dodatne prilive.
Nova raziskava: Denarne meje ni (več) – razen pri 'dalj časa trajajočih žalostih'
A novejša raziskava, ki je bila v začetku marca objavljena v priznani reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, izpostavlja, da denarne meje, kjer se ustavi izboljševanje človeškega počutja, ni (več). Mejo so namreč opazili le pri slabi petini od 33.000 anketirancev. Počutje ostalih posameznikov pa se je izboljševalo tudi, ko je prihodek začel presegati 90.000 dolarjev (85.000 evrov).
Ob tem so izpostavili, da v človeku "ne glede na količino denarja", načeloma vztrajajo "dalj časa trajajoče žalosti", kot so zlomljeno srce, žalovanje ali depresija.
Glavni avtor raziskave Matthew Killingsworth si je pri merjenju ravni sreče glede na prihodek pomagal z mobilno aplikacijo. Ob tem je v znanstvenem članku s soavtorjem Kahnemanom predstavil tudi podrobnosti.
Nižji kot je prvotni prihodek, višja je raven sreče
Raven sreče se najbolj znatno poviša pri tistih, katerih dohodek je bil prej izredno nizek. Sreča sunkovito narašča do 100.000 dolarjev (95.000 evrov), nato je porast občutka sreče nižji. Pri "najsrečnejših 30 odstotkih" se je sreča znatno poviševala tudi, ko so prejemali višje zneske.
"Pri nizkih dohodkih nesrečni ljudje pridobijo več s povečanim dohodkom kot srečnejši ljudje," so ugotovili. Pri višjih dohodkih se trend obrne – srečni ljudje so ob povišanju še bolj srečni, pri počutju nesrečnih ljudi pa izboljšanje ni več tako zelo opazno.
Ob koncu raziskave je psihologinja Barbara Mellers poudarila, da korelacija med srečo in denarjem vseeno ni močna ter statistično "zelo okvirna".
So pa vsi trije avtorji ob tem še izpostavili ugotovitve raziskave izpred trinajstih let: Da ima štirikratna razlika v dohodku enak učinek na srečo kot prost vikend ter dvakrat večji učinek kot poroka.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.