S Thomasom Breuerjem sva se prvič srečala, ko smo lani obiskali obrat družbe v belgijskem Wavru. Takrat je opozoril na pomen cepiv, ki so se znašla v nemilosti aktivistov in nasprotnikov cepljenja, predvsem po zaslugi hitrega širjenja dezinformacij, polresnic in napačnih interpretacij realnih podatkov pa je v zadnjih letih skupina nasprotnikov cepljenja dobila ogromno podpornikov.
Pa čeprav cepiva veljajo za enega najpomembnejših sodobnih izumov. "V ZDA CDC ocenjuje, da več ljudi umre zaradi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenji, kot zaradi aidsa, raka na prsih ali prometnih nesreč skupaj. Posledice teh bolezni pa ne nosijo le bolniki in svojci, ampak se odražajo na ekonomski ravni in so breme družbe. WHO ocenjuje, da okoli 3–5 milijonov ljudi vsako leto trpi zaradi hude oblike gripe, umre jih med 290.000 do 650.000, strošek, ki ga pri tem utrpi ekonomija, pa je na sezono gripe okoli 10 milijard dolarjev. Pasavec ali herpes zoster prav tako na leto prizadene več milijonov ljudi in samo v ZDA strošek te bolezni ocenjujejo na 300–500 milijonov dolarjev," je takrat opozoril Breuer.
"Vlade so končno stopile v akcijo"
Precejšnjo streznitev so prinesli novi izbruhi že izkoreninjenih bolezni , kot so na primer ošpice, ki so v zadnjih letih vse pogosteje polnili časopisne stolpce. Med drugim se je za ukrepanje ravno te dni odločila tudi nemška vlada, ki namerava od državljanov zahtevati, da otroke cepijo pred vstopom v vrtec, sicer starše čaka denarna kazen ali pa tudi izključitev otroka iz vrtca.
"Če vzameva za primer Slovenijo, leta 2010 ste imeli precepljenost, ko gre za cepiva, vključena v program obveznega cepljenja, pri 97 odstotkih, danes ste pri 93 ali 94 odstotkih. Bližate se točki, kjer je ogrožena kolektivna imunost, zato je pozornost nujna," pa Breuer svari tudi Slovence.
Facebook, Twitter in ostali nad širjenje dezinformacij o cepivih
K nižjemu deležu cepljenih tudi pri nas v veliki meri prispevajo informacije z družbenih omrežij. Predvsem zgodbe staršev in otrok, ki imajo domnevno zaradi cepljenja hude posledice, čeprav je zgodbe težko preveriti, saj običajno za to vsebujejo premalo podatkov.
Medtem ko večino teh informacij sprva objavijo aktivisti, ostri nasprotniki cepljenja, te tudi pri starših, ki so kot otroci cepljenje prestali brez kakršnih koli težav, zasejejo dvom o tem, ali je cepljenje otroka dobra ideja.
Z novimi izbruhi bolezni so se svoje odgovornosti zavedli tudi giganti, ki imajo v lasti te platforme. "Družbe, ki upravljajo z družbenimi omrežji, so spremenile svoj pristop – Facebook, Twitter, Pinterest ... V zadnjih 6–8 tednih so pravzaprav postorile precej stvari. Med drugim se je Facebook odločil za drugačno politiko, ko gre za oglaševanje anticepilnih vsebin, pognali so tudi algoritme, ki bdijo nad širjenjem dezinformacij," razlaga Breuer.
Kaj je pravzaprav storil Facebook? Napovedali so, da sicer ne bodo blokirali vsebin, ki nasprotujejo cepljenju, omrežje tako še vedno ostaja kraj svobode govora, nameravajo pa uporabnikom ponuditi več "preverjenih, strokovnih informacij o cepljenju". Prav tako na platformi ne bo več mogoče promovirati teh vsebin, ne bodo se pojavljale med priporočenimi vsebinami.
Odločitev ni presenetila, Facebook, YouTube in celo Amazon so se namreč znašli pod plazom kritik, ko je postalo jasno, da so prav te platforme kraji, od koder se širijo dezinformacije, ki so jim ljudje pripravljeni verjeti bolj kot znanosti.
Zanimiv podatek je pred časom objavil portal Daily Beast, kjer pravijo, da je bilo v kratkem času na Facebooku zakupljenih kar 150 oglasov, ki nasprotujejo cepljenju. Večina je bila usmerjena na ciljno skupino žensk, starejših od 25 let. Številni so se prikazovali na podlagi tega, katere vsebine bi lahko zanimale nosečnice, skupaj pa so imeli v kratkem času skoraj dva milijona ogledov. Guardian pa je na primer opozoril, da Facebookovi algoritmi objave nasprotnikov cepljenja uvrščajo nad objave strokovnih virov.
Facebook zdaj namerava boj proti širjenju dezinformacij razširiti tudi na Instagram, kjer je na primer ena najbolj priljubljenih značk angleška različica besedne zveze "cepiva ubijajo". Boj proti tem vsebinam je napovedal tudi Pinterest.
Trg, vreden 50 milijard dolarjev
Eden glavnih očitkov industriji cepiv je, da le-ta obrača ogromne zneske. Analitiki napovedujejo, da bo ta znesek leta 2023 znašal že več kot 50 milijard dolarjev. A zagovorniki so jasni – gre za dobro porabljen denar.
Če je bila čista pitna voda prvi najbolj pomemben mehanizem za izkoreninjanje nalezljivih bolezni in preprečevanje posledične smrtnosti, so na drugem mestu cepiva. Kot razlaga Breuer, so bile pred pol stoletja nalezljive otroške bolezni eden glavnih razlogov, zakaj otroci niso dočakali starosti. Zato je bil primarni cilj cepiv, da se zmanjša umrljivost med najmlajšimi: "Ko nam je z leti to uspelo in se je razvoj cepiv nadaljeval, pa je postalo jasno, da so cepiva sredstvo, s katerim se lahko prepreči številne bolezni tudi v kasnejši dobi, zato danes vidimo naraščanje števila cepiv za odraslo in starejšo populacijo. Kar se pa tiče prepričanja, da bolezni, proti katerim cepimo populacijo, več ne predstavljajo nevarnosti, pa gre bolj za to, da smo zaradi dolgega obdobja, ko se izbruhi ne pojavljajo več – po zaslugi cepiv – že pozabili, kakšni so resnični učinki teh bolezni. Sam sem star 56 let, v mojem razredu je bil še otrok, ki je imel otroško paralizo. Današnje generacije v zahodnem svetu te izkušnje nimajo."
A se to lahko hitro spremeni. Ker so življenjski pogoji danes precej boljši, kot so bili nekoč, bi bila smrtnost seveda nižja kot pred 100 leti. Še vedno pa bi bile posledice hude.
10 milijonov odmerkov cepiva za pilotni projekt v Afriki
"Kot največja družba za proizvodnjo cepiv veliko investiramo v nova cepiva. Kot veste, razvoj novega cepiva traja res ogromno časa. Trenutno se med drugim posvečamo cepivu proti RSV – respiratornemu sincicijskemu virusu, ki je težava predvsem za majhne otroke, pa tudi starejše odrasle, skušamo ozavestiti javnost, ko gre za cepljenje nosečnic, kar je tema, o kateri je treba še govoriti. Trenutno imate za nosečnice na voljo cepivo proti gripi ali oslovskemu kašlju, vendar je trenutno število žensk, ki izkoristijo to možnost, relativno nizko," razlaga Breuer.
Prav pred kratkim pa je v Afriki zaživel njihov pilotni projekt: "Uporabljati se je začelo naše cepivo proti malariji. To je bil za zaposlene precej poseben dan, veliko zaposlenih se namreč za delo v naših laboratorijih odloči prav zato, da bodo spremenili stvari na globalni ravni. Kot vemo, je bilo že veliko poskusov, da se razvije cepivo proti malariji, ki pa so bili neuspešni. Tokrat so se uspešni rezultati pokazali s pomočjo kombinacije adjuvanta in antigena."
GSK je v razvoj cepiva vložil okoli 700 milijonov dolarjev: "To seveda ni cepivo, ki bi se "komercialno izplačalo". Vendar pa je pomembno, zato se trenutno že dogovarjamo z različnimi deležniki, da bi tudi po pilotnem projektu zagotovili, da bo cepivo na voljo."
Malarija je v Subsaharski Afriki samo leta 2017 povzročila 435.000 smrti, veliko žrtev je bilo majhnih otrok. Čeprav si je WHO za cilj zadala zmanjšanje števila teh žrtev za 40 odstotkov do leta 2020, gre za cilj, ki ne bo dosežen. Dogoročno pa upajo, da bodo pomemben del rešitve prispevala predvsem cepiva. Pilotni projekt poteka v Gani, Malaviju in Keniji, GSK pa je za ta območja doniral 10 milijonov odmerkov cepiva.
Poudarjajo sicer, da cepiva sama težave ne bodo rešila, nujno potrebna so tudi "preventivna orodja", kot so mreže za postelje ter sredstva za hitro diagnostiko in zdravila, vendar pa bi s kombinacijo različnih orodij lahko ključno vplivali na trenutno žalostno statistiko smrtnosti.
Stranski učinki se lahko pojavijo. Jih je pa veliko manj, kot trdijo nasprotniki
Nasprotniki cepljenja so običajno prepričani, da "vlade in podjetja prikrivajo škodo zaradi stranskih učinkov cepiv". Cepiva so zdravila, ta pa imajo stranske učinke, pravijo strokovnjaki. Možnost, da gre kaj narobe, torej je. Vendar pa je teh primerov malo, stranski učinki, še tako rahli, pa so zabeleženi, opozarjajo tudi slovenski strokovnjaki, ki so v Ljubljani včeraj na temo cepiv spregovorili na okrogli mizi, ki jo je uvedel prav Breuer.
"Veliko več kot to, da ponavljamo dejstva, ne moremo storiti," Breuer pravi o boju proizvajalca proti dezinformacijam. Vprašanje, zakaj so ljudje tako dovzetni za teorije zarot ravno, ko gre za cepiva, pa ne vzbuja zanimanja le v podjetju, ampak v znanstveni sferi nasploh, zato je postalo priljubljeno področje za raziskave psihologov.
"Nasprotnikov cepljenja ni veliko," meni pediatrinja in podpredsednica sekcije za primarno pediatrijo pri združenju za pediatrijo Andreja Borinc Beden. So pa glasni in aktivni. "Več je tistih, ki jih je strah cepiti otroka zaradi negativnih informacij o cepljenju," pravi pediatrinja. S temi starši se pogovorijo, običajno se jih kar 85 odstotkov odloči, da bodo zaupali pediatru. A pogovor zahteva čas, ta pa je v slovenskem zdravstvenem sistemu precej dragocena dobrina.
"Najbolj radikalni nasprotniki cepljenja verjamejo v svoj prav in vernika težko spreobrneš," pa poudarja infektolog in pediater na Kliniki za vročinska stanja in nalezljive bolezni ljubljanskega UKC Marko Pokorn. Večina drugih pa se v "internetni džungli" enostavno ne znajde. V osnovi so si zato strokovnjaki enotni. Če iščete informacije o cepljenju, jih namesto na Facebooku, forumih in podobnih straneh, iščite na straneh NIJZ, CDC in podobnih strokovnih ustanov.
Čeprav tudi v Sloveniji slišimo pozive, da bi moralo biti cepljenje neobvezno, ampak prostovoljno, se strokovnjaki s tem ne strinjajo. "Naša družba ni dovolj zrela, da bi ukinili obvezno cepljenje," je opozorila Borinc Bedenova. Po nekaterih podatkih bi se v sistemu povsem prostovoljnega cepljenja za to odločila le nekaj več kot polovica staršev, to pa bi odneslo kolektivno imunost.
"Cepiva imajo posreden in neposreden učinek. Neposreden je jasen – če vas danes cepimo, ste zaščiteni, po drugi strani pa – če ste v državi, kjer je zaščitenih premalo ljudi, lahko bolezen še vedno kroži. Samo če cepite 95 odstotkov ali več populacije v državi, je širjenje bolezni ustavljeno. V zadnjih letih smo videli veliko novih pojavov izbruha ošpic. Predvsem se je to dogajalo v vaši soseščini, zato je še toliko bolj pomembno, da ste pozorni," pravi Breuer.
Da država znova doseže zelo dobro precepljenost, je po njegovem mnenju potrebno le leto ali dve. Zanašanje na eno od priljubljenih teorij, da te bolezni danes "niso nič bolj nevarne kot gripa", pa se mu ne zdi smiselno. "Ne verjamem, da bi mi na ulici, če bi jih vprašal, prav veliko staršev reklo, da bi se igralo rusko ruleto s svojim otrokom. Ampak če ga ne cepite, počnete prav to. Če bi se kar koli zgodilo, bi bilo za starše zelo hudo, če bi se otroku kar koli zgodilo zaradi otroških bolezni."
Stroka celo zagovarja širjenje cepljenja za celotno življenjsko obdobje. "Kot otrok naj bi dobili bazično cepivo (davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza), cepivo proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, gripi, najstniki proti HPV, odrasli ob poškodbah dobijo nove odmerke cepiv proti tetanusu, tudi oslovskemu kašlju in davici, priporoča pa se tudi cepljenje proti gripi, pasavcu in pnevmokoknim okužbam. Težava je, da odrasli cepiv sploh ne vidijo kot alternative zase. V tej populaciji sta prisotna velika neobveščenost in neznanje. V primeru pasavca ljudje menijo, da je to cepivo za 80-letnike, pri čemer pa je že po 50. letu verjetnost, da bo nekdo zbolel za to boleznijo, vse večja. Zelo pomembno je izobraževanje ljudi in tukaj bomo morali vsi več storiti – države, agencije za javno zdravje in medicinsko osebje," poudarja Breuer.
Sicer pa ocenjuje, da ima veliko dela na področju obveščanja ljudi o cepivih še tudi industrija. Poudarja, da morajo imeti zdravstveni delavci zelo točne informacije o prednostih in tveganjih posameznega cepiva, ki jih lahko nato posredujejo staršem in drugim, ki jih zanima cepljenje.
KOMENTARJI (228)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.