Veliki koralni greben od 1995 izgubil polovico koral. Atlantski ocean najtoplejši v 2900 letih

Prizadete so vse vrste koral. Najhujši udarec za največji koralni sistem na svetu so bila masovna beljenja v letih 2016 in 2017. "Zmanjkuje nam časa. Takoj moramo močno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov," so zapisali pomorski znanstveniki s Centra odličnosti za študije koralnih grebenov (ARC) v študiji, objavljeni v Proceedings of the Royal Society B. 

Preučevali so velikost in zdravje koralnih grebenov med letoma 1995 in 2017, pri tem pa ugotovili, da se je populacija koral vseh vrst in velikosti zmanjšala za več kot 50 odstotkov, študijo povzema BBC. 

Najbolj so prizadete razvejane in mizaste korale. Gre za večje, strukturirane sisteme, ki obenem predstavljajo življenjski prostor za številne vrste rib in drugih morskih živali. 

Soavtor študije Terry Hughes pravi, da so te vrste koral najbolj prizadela masovna beljenja, ki so poškodovala kar dve tretjini koralnega grebena. Beljenje sicer nastane, ko so korale "v stresu", izključijo alge (zooksantele) iz svojih struktur in prekinejo sožitje, pri tem pa izgubijo barvo, ki jih jo dajejo prav alge. Koralni grebeni si sicer v normalnih razmerah lahko opomorejo, a to traja desetletja. 

Študija iz leta 2019 je sicer pokazala, da se poškodovane kolonije le stežka obnavljajo, saj je večina odraslih koral odmrla. "Živahna populacija koral ima na milijone majhnih, otroških koral, poleg tega pa veliko večjih koral," pravi glavni avtor študije Andy Dietzel.  "Naši izsledki kažejo, da je Veliki koralni greben sposoben okrevanja, a njegova odpornost je ogrožena v primerjavi s preteklostjo zaradi manjšega števila otroških in velikih odraslih koral." 

Veliki koralni greben ob obali Avstralije je dolg približno 2300 kilometrov, sestavlja ga 2800 ločenih koralnih grebenov ter okoli 600 koralnih otokov. Od leta 1981 je na Unescovem seznamu zavarovane svetovne dediščine. V zadnjem desetletju ga je močno prizadelo segrevanje morij, ki vse toplejša uničujejo korale. 

Atlantski ocean najtoplejši v zadnjih 2900 letih 

Atlantski ocean je dosegel svojo najvišjo temperaturo v zadnjih 2900 letih, ugotavlja skupina znanstvenikov iz ameriških in kanadskih univerz. V študiji, objavljeni v Proceedings of the National Academy of Sciences, so zapisali, da je segrevanje oceana v zadnjih treh tisočletjih "neprimerljivo". 

Znanstveniki so preučevali "večdesetletno spremenljivost temperature gladine morja", sicer dolgotrajna, naravna obdobja, ki lahko trajajo do 40 let, pri tem se menjavajo toplejša in bolj hladnejša obdobja. Od sredine 90. let smo v toplem obdobju. Temperatura pa "močno vpliva na podnebje severne poloble, vključno z Arktiko". Poleg temperaturnih podatkov je ekipa znanstvenikov preučila tudi vzorce ledu, odvzete iz ledene plošče, ter vzorce sedimenta morskega dna, povzema Independent. Z njihovo pomočjo so preučili 2900-letne spremembe temperature Atlantskega oceana. Pri tem so na primer ugotovili tudi, da je bilo to nenavadno toplo tudi v rimskem obdobju med letoma 100 pr. n. št. in 420 n. št. Najhladnejše pa je bilo v obdobju t. i. male ledene dobe, med letoma 1300 in 1870. 

V zadnjih desetletjih pa temperatura narašča. "Temperatura postopoma narašča vse od 15. stoletja. A hitrost in obseg segrevanja v zadnjih stoletjih je neprimerljivo, to pripelje do zadnjega desetletja, ki je najtoplejše v zadnjih 2900 letih", so zapisali avtorji študije.