Slovenski športniki nas pogosto razveselijo s svojimi uspehi in poskrbijo, da vsaj za trenutek pozabimo na vsakodnevne skrbi. Vrhunski športniki spadajo med najbolj priljubljene državljane, s svojim zgledom pa imajo velik vpliv tudi na naše najmlajše. Rezultati slovenskega športa močno prekašajo finančne vložke. Finančne težave niso tuje nobeni športni panogi – z njimi se sooča mnogo poklicnih športnikov, predvsem pa klubi, ki skrbijo za podmladek in s tem prihodnost slovenskega športa. Po drugi strani se milijoni letno stekajo samo za plače funkcionarjev večjih in vplivnejših športnih organizacij. Vsemu temu navkljub pristojni trdijo, da je financiranje športa urejeno primerno, sredstva pa razdeljena skladno s pravilniki in transparentno. So pravila, tudi če so slaba, še vedno dobra?
O konkretnih ukrepih, ki bi jih uvedli na področju športa smo povprašali parlamentarne stranke in Listo Marjana Šarca, ki jo javnomnenjske raziskave uvrščajo v ospredje. Odgovorov stranke DeSUS nismo prejeli. O konkretnosti odgovorov strank presodite sami.
Financiranje športa in nagrade za vrhunske dosežke
V zadnjem času je financiranje športa znova pereča tema. Ista imena se pojavljajo med tistimi, ki v imenu države delijo milijone namenjene športu, in tistimi, ki ta sredstva prejemajo. Za financiranje športa je ministrstvo lani iz proračuna namenilo nekaj več kot 18 milijonov evrov, dodatnih pet iz evropskih sredstev, še slabih osem pa jih je razdelila Fundacija za šport (FŠO), ki jih je pridobila na podlagi koncesij iz iger na srečo. Sredstva FŠO, ki jih je sicer vsako leto manj, se delijo na podlagi razvrstitve športnih panog v razrede, ki jo opravi Olimpijski komite Slovenije (OKS). Letošnja je znova prinesla obilo ogorčenja, potem ko so bile v prvi razred uvrščene panoge kot so sabljanje, boks in badminton, šele v tretji pa denimo smučarski skoki in deskanje na snegu, kljub temu, da se slednje lahko pohvali s še čisto svežo olimpijsko medaljo.
Pred časom je v javnosti odmevalo tudi izplačilo nagrade, ki jo je »zlatim« košarkarjem iz evropskega prvenstva namenila vlada. Skupno so prejeli 120.000 evrov (vsak po 10.000 evrov), kar je manj kot so od svoje države za srebro prejeli Srbi ali bron Španci.
S kakšnimi konkretnimi ukrepi bi zagotovili financiranje vrhunskega športa, katerim panogam bi dali prednost in kolikšne nagrade bi izplačevali za vrhunske dosežke?
SDS: Nagrajevanje uspehov športnikov je treba uskladiti s primerljivimi državami EU
Menimo, da področje vrednotenja in nagrajevanja športnih uspehov slovenskih športnic in športnikov doseženih na najpomembnejših tekmovanjih ni ustrezno urejeno, kar smo v javnosti in pri sprejemanju predpisov na področju športa že večkrat izpostavili. Zagovarjamo stališče, da je potrebno vrednotenja in nagrajevanja športnih uspehov slovenskih športnic in športnikov uskladiti s primerljivimi državami članicami EU. Predvsem zagovarjamo ustreznejšo vrednotenje in nagrajevanje za najvidnejše uspehe, kot so medalje na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih. Posebno pozornost bomo namenili uspehom kolektivnih športov.
LMŠ: Treba je povišati sredstva za nagrade
V Sloveniji je že sedaj zadovoljivo urejeno sofinanciranje športa, tako da v sofinanciranje bistveno ne bi posegali. "Anomalija" pa je vsekakor nagrajevanje največjih vrhunskih dosežkov v športu, doseženih na največjih mednarodnih tekmovanjih (svetovno in evropsko prvenstvo, olimpijske igre). Tukaj so potrebne spremembe v smeri poviševanja sredstev za nagrade. Poleg tega pa bo potrebno z nevladnimi organizacijami s področja športa pregledati tudi, ali je vrednotenje in sofinanciranje tekmovalnega športa na nacionalni ravni zadovoljivo urejeno oziroma ali so razmerja med kolektivnimi in individualnimi športi ustrezna.
Pri vprašanju nacionalnih športnih barv so stranke enotne. Vse se strinjajo, da morajo slovenski reprezentančni športniki državo zastopati v enotnih barvah v vseh športih. Barve reprezentančne športne opreme so po novem Zakonu o športu zelena, modra in bela.
SD: Davčno bi razbremenili sponzorstva v športu
Šport je vir nacionalnega ponosa, eden temeljnih gradnikov nacionalne identitete, ki ima svojo družbeno, socialno in vzgojeno vlogo. Socialni demokrati želimo na področju športa najti ravnotežje med vrhunskim športom in športom za vse, med vsemi vrstami športa, med vsemi skupinami prebivalstva, med katerimi je treba posebej podpreti ranljive skupine in šport za invalide. V letu 2017 je stopil v veljavo nov Zakon o športu, ki prinaša številne spremembe v ustroju organizacije športa. V prihodnjem obdobju bo treba skrbno spremljati neposredno implementacijo novih določil in poskrbeti za ustrezno izvedbo in izvajanje vseh potrebnih ter predpisanih podzakonskih aktov.
Zato bomo uskladili mehanizme javnega financiranja športa na način, da bodo vsebinsko vključeni vsi deli športa, ki so v javnem interesu. Hkrati bomo davčno razbremenili sponzorstva v športu.
SMC: Sistem financiranja deluje dobro, morda so potrebne le manjše korekcije
V Sloveniji je že, s konsenzom športne sfere (OKS) in pristojnega ministrstva, vzpostavljen sistem financiranja posameznih športnih panog v petih razredih glede na dosežene športne rezultate, razširjenost po svetu in množičnost. Sistem po našem mnenju deluje dobro, morda bi bile potrebne le kakšne manjše korekcije. Ne strinjamo pa se, da bi država financirala samo določene športne panoge. Ocenjujemo, da je potrebno vsem zagotoviti enake možnosti, kriteriji zato pa morajo določati tudi pravila, kdaj, kako in katera panoga lahko (upravičeno) dobi več ter katera manj sredstev.
Nagrade za vrhunske športne dosežke so primerne glede na sredstva, ki se vlagajo v šport. Naloga države pa je zagotoviti predvsem sredstva za priprave in nastope reprezentanc, potem pa tudi nagraditi dosežke. Vsekakor si naši športniki zaslužijo tudi višje nagrade za svoje delo in dosežke, za katere si bomo v prihodnje prizadevali, vendar pa bo to mogoče le v primeru povečanja celotnih sredstev za šport.
Levica: Pri financiranju športa bi razbremenili občine
Uvedli bomo enotno financiranje športa mladih in tekmovalnega športa na državnem nivoju ter s tem finančno razbremenili občine. Panoge je treba razvijati v skladu s potenciali, vsaki pa je treba omogočiti razvoj. Nagrade za vrhunske dosežke niso bistveno vprašanje, izplačevali bi jih v skladu z zmožnostmi. Ko športnik uspe na najvišjem nivoju, je že dosegel svoj vrhunec - ključno pa je, da se športnikom pomaga k socialni varnosti pred tem (ko se kot obetavni športniki prebijajo naprej) in po končani karieri.
NSi: Sedanja ureditev financiranja množice športov je potrebna prevetritve
Financiranje vrhunskega športa je v okviru razpoložljivih sredstev mogoče bolje urediti le na ta način, da se mu zagotovi večji delež ali v celoti športu nameni več denarja. Sedanja ureditev, ko se financira množica športnih panog, je potrebna temeljite prevetritve. Zagotovo bi morale športne panoge, ki so pomembne tako s stališča promocije športa kot tudi zaradi razširjenosti določenega športa ne le kot vrhunskega ampak tudi kakovostnega in množičnega, dobiti več denarja. Tu posebej izpostavljamo nekatere individualne športne panoge (atletika, smučanje, kolesarjenje).
Nagrade za vrhunske dosežke bi morale biti večje, vendar gre pri tem za strateško odločitev, ki bi pomenila drugačen način sofinanciranja vrhunskega športa. To pa bi bilo potrebno storiti in mi se zavzemamo prav za to.
Stranka Alenke Bratušek: 10.000 evrov za zlato medaljo
Predvsem tu pričakujemo večjo vključenost podjetij, ki bi se zavedala njihove družbene odgovornosti. Nagrade za vrhunske dosežke bi bile pod našo vlado takšne: 10.000 evrov za zlato medaljo, 8.000 za srebrno in 6.000 za bronasto.
Zaposlovanje vrhunskih športnikov
V državni upravi je trenutno zaposlenih 117 športnikov in športnih delavcev (73 v vojski, 30 v policiji in 14 na finančni upravi). Osnovno izhodišče za zaposlovanje je Sporazum o zaposlovanju vrhunskih športnikov in trenerjev, sklenjen leta 1996, ki ga je skupaj z več ministrstvi podpisal OKS. Število kandidatov za zaposlitev je običajno večje od prostih mest, zato je Strokovni svet za tekmovalni šport pri OKS oblikoval prednostne liste. Za razvrstitev na prednostno listo se upošteva športnikov dosežek na največjih mednarodnih tekmovanjih. Lani sprejet Zakon o športu uvaja možnost zaposlovanja v celotni javni upravi.
Na kakšen način bi uredili zaposlovanje vrhunskih športnikov in kako bi poskrbeli za njih po končali karieri?
SDS: Vrhunskim športnikom bi omogočili Zoisove štipendije
Slovenska demokratska stranka je bila v preteklosti sopodpisnica in tudi podpornica sprejema zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, s katerim bo olajšan prehod profesionalnih športnikov v t. i. civilno življenje. Čeprav to ni del vprašanja, pa bi ob tej temi dodali, da bi omogočili Zoisove štipendije tudi vrhunskim športnikom. To ni mišljeno kot darilo za športnike, saj morajo imeti poleg vrhunskega dosežka dijaki ali študentje športniki tudi vrhunske ocene. Menimo, da vrhunske šolajoče športnike sedanji sistem postavlja v neenakovreden položaj.
LMŠ: Naklonjeni smo povečanju števila zaposlenih športnikov v javni upravi na 150
V Sloveniji je že sedaj v veljavi kar nekaj mehanizmov, ki omogočajo sofinanciranje vrhunskih športnikov in športnih delavcev. V stranki Lista Marjana Šarca smo naklonjeni povečanju števila vrhunskih športnikov in športnih delavcev zaposlenih v državni upravi na 150, kar je število zaposlenih pred finančno krizo. Zato je poleg zagotovitve ustreznih finančnih sredstev potrebno sprejeti tudi ustrezne ukrepe za znižanje zahtevnosti vstopnih pogojev za kandidaturo na omenjena javna sredstva.
Poleg tega zagovarjamo, da se sprejme odločitev, da bodo imeli vsi že zaposleni športniki in športni delavci v državni upravi (MORS, MNZ in FURS) možnost zaposlitve v omenjenih državnih organih za nedoločen čas tudi po končani športni karieri.
Kot pomoč športnikom po končani karieri je tudi sprejetje ustreznih ukrepov za ponovno oživitev študija na daljavo kot tudi dokončne uveljavitve že sprejetega Zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih in vrhunskih športnikov, s katerim se urejuje njihova socialna varnost po zaključku aktivne športne kariere.
SD: Naravne danosti treba povezati s turističnimi, da ustvarimo športno turistično destinacijo
Slovenija je dežela športnikov. Od vrhunskih do rekreativnih. Ima izjemne naravne danosti za šport in rekreacijo, ki jih je treba povezati s turističnimi, da bi skupaj ustvarili športno turistično destinacijo najvišjega razreda. Zato bomo delovali tako v smeri krepitve slovenskega vrhunskega športa kot tudi rekreativnega, s ciljem večjega zdravja prebivalstva in razvoja turistično-športnih zmogljivosti.
Tudi zato bomo povečali število zaposlenih vrhunskih športnikov ter hkrati sprejeli ukrepe za t. i. druge kariere športnikov in bivše vrhunske športnike kot vzornike pritegnili v delo z mladimi.
Čeprav so bile v preteklosti že glasne pobude, da si slovenski šport ob vseh svojih uspehih zasluži svoje ministrstvo, se za samostojno ministrstvo za šport ne bi odločila nobena stranka.
SMC: Veliko ukrepov za vstop vrhunskih športnikov na trg dela po končani športni poti
Nov zakon o športu, ki je bil sprejet lani ima več elementov, ki urejajo položaj tako imenovane dvojne kariere športnikov. Vrhunskim športnikom se tem omogoča zaposlovanje v celotnem javnem sektorju, ne več samo v državni upravi. Prav tako se je država z novim zakonom o športu zavezala, da se vsem vrhunskim športnikom financira šolanje na katerikoli stopnji izobraževanja po koncu kariere. Nekateri športniki to možnost že koristijo. Zakon o športu tudi omogoča vrhunskim športnikom, da se z minimalnim opravljenim usposabljanjem zaposlijo kot trenerji v svoji športni panogi in tako prenašajo svoje bogate športne izkušnje na mlajše generacije športnikov. Prav tako so vrhunski športniki in trenerji zaposleni v projektu Kadri v športu, kjer se z evropskimi sredstvi omogoča dokončanje študija vrhunskim športnikom in trenerjem. Za dostojno življenje v kasnejšem obdobju (čas starosti) pa je bil sprejet zakon o dodatku k pokojnini, kjer so vrhunski športniki, kot dobitniki medalj na olimpijskih igrah svetovnih prvenstvih, paraolimpijskih igrah, olimpijskih igrah gluhih in šahovske olimpijade, upravičeni do prejema dodatka k pokojnini v višini med 70 in 100 odstotki najvišje izplačane pokojnine v Sloveniji.
Skratka za vrhunske športnike v Sloveniji je bilo v tem mandatu sprejetih veliko ukrepov, ki jim omogočajo vstop na trg dela po končani športni poti, kar je v celoti potrebno ohranjati tudi v bodoče.
Levica: Nov Zakon o športu je za športnike prinesel dodatno prekarizacijo
Okrepili bi zaposlovanje v državni upravi, saj tako športniki dobijo največjo socialno varnost. Hkrati bi športnikom olajšali študij: tistim s statusom bi omogočili brezplačno dodatno leto študija. Prenovili bi Zakon o športu, ki je tako za športnike kot za športne delavce prinesel dodatno prekarizacijo (npr. dovoljeno veriženje pogodb za določen čas) na že tako prekarizirano področje.
NSi: Tisti, ki bi želeli, bi morali tudi po športni karieri ostati zaposleni v državni upravi
Zaposlovanje vrhunskih športnikov v državni upravi je v okviru trenutnih možnosti primerno urejeno, čeprav bi si želeli, da bi bilo zaposlenih več vrhunskih športnikov na ta način.
Že ob zaposlitvi teh športnikov v državni upravi pa bi bilo smotrno razmišljati, da bi po končani športni karieri tisti, ki bi si to želeli, ostali zaposleni v državni upravi in bi jih na to pravočasno začeli pripravljati; tu mislimo predvsem na zaposlitev v vojski in tudi policiji, glede na to, da se zlasti vojska sooča s pomanjkanjem vojakov. Sicer pa se nam v zvezi z zaposlitvijo športnikov po končani športni karieri zdi primerna tudi že sedanja vloga in prizadevanja olimpijskega komiteja.
Stranka Alenke Bratušek: Vrhunski športniki se zavedajo, da bodo po koncu kariere morali začeti novo pot
Vrhunski športniki se dobro zavedajo, da bodo morali po koncu športne kariere začeti novo pot. Prav je, da država športnike spodbuja in da z zaposlitvami v državni upravi vrhunskim športnikom omogoča brezskrbno treniranje. Zato tega ne bi spreminjali, ampak še dodatno spodbujali.
Potruditi se moramo predvsem, da bomo v naši državi ustvarili delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. To namreč prinaša napredek in razvoj in posledično tudi več denarja v proračunu, ki ga lahko namenimo za spodbude športu, kulturi, nevladnim organizacijam …
Dostopna rekreacija vsem
Rekreacija pozitivno vpliva tako na posameznika kot na celotno družbo. S svojim učinkom na dobro počutje prebivalstva skrbi za preventivno zdravstveno varstvo, s široko dostopnostjo omogoča redno socialno vključenost prebivalcev in ob primernem koriščenju naravnih danosti ustvarja privlačno turistično ponudbo. Kako pa bi stranke poskrbele, da bo rekreacija v Sloveniji dostopna ljudem in bo lahko izkoristila vse svoje potenciale?
Skoraj vsi v programih omenjate rekreativni šport. Kako konkretno bi povečali dostopnost rekreacije ljudem?
SDS: Športna vzgoja v šolah vsak dan
V šole bomo uvedli športno vzgojo vsak dan prav tako pa bo več športnih aktivnosti dnevno na voljo vsem učencem. Zagotovili bomo dostopnost in možnosti vključevanja v športno-gibalne aktivnosti, s poudarkom na študentih, socialno šibkejših skupinah in invalidih. Podprli bomo tudi vse programe, namenjene zdravemu delovnemu okolju, ranljivim skupinam (otroci, mladostniki, starejši), kot aktivni odgovor na sodobni način življenja in dela, staranje prebivalstva ter s tem povezana tveganja.
LMŠ: Povečali bi sofinanciranje izgradnje športne infrastrukture
Športna rekreacija kot družbeni pojav v svetu pa tudi v Sloveniji postaja pomemben dejavnik in sestavina vsakdanjega življenja vse večjega dela prebivalstva. Ukvarjanje s športno rekreacijo nima samo blagodejnih zdravstvenih učinkov v širšem pomenu, temveč so tu še številni drugi učinki, od nove kakovosti življenja, izboljšanja telesnega videza, spoznavanje soljudi, navezovanje družabnih stikov, spoznavanje novih športov, zmanjšanje stresa ipd…
V stranki Lista Marjana Šarca se zavedamo pomena ukvarjanja prebivalstva s športno rekreacijo, zato bomo s ustreznimi ukrepi:
- povečali sofinanciranje za izgradnjo športne infrastrukture ter za ustrezno usposobljen oziroma izobražen strokovni kader za vodenje športnih rekreativnih programov, ki imajo visok zdravstveni učinek,
- povečali ozaveščenost vsakega posameznika o pomenu športne dejavnosti za lastno zdravje,
- povečali informiranje o možnostih športno dejavnih počitnic v Sloveniji in spodbujanje paketov za t.i. družinsko športno udejstvovanje.
Cilj vseh navedenih ukrepov je večji poudarek na združevanju ljudi in promociji športa kot bazični dejavnosti za zdrav življenjski slog skozi celo življenjsko obdobje ter omogočiti vsem večjo dostopnost do kakovostnih športnih objektov in površin v naravi.
SD: Želimo najti ravnotežje med vrhunskim športom in športom za vse
Šport je v Republiki Sloveniji izjemno razširjen in dobro razvit. Sodeč po anketni metodi raziskav športne dejavnosti naših državljanov, se s športom ukvarja kar 60 % populacije. Šport je vir nacionalnega ponosa, eden temeljnih gradnikov nacionalne identitete, ki ima svojo družbeno, socialno in vzgojeno vlogo. Socialni demokrati želimo na področju športa najti ravnotežje med vrhunskim športom in športom za vse, med vsemi vrstami športa, med vsemi skupinami prebivalstva, med katerimi je treba posebej podpreti ranljive skupine in šport za invalide. Ker je šport zadeva civilne družbe, je naloge države, da ga sistemsko podpira in mu nudi institucionalno in finančno podporo tam, kjer jo potrebuje.
Zato bomo:
- uskladili mehanizme javnega financiranja športa na način, da bodo vsebinsko vključeni vsi deli športa, ki so v javnem interesu,
- občinam bomo nudili podporo pri pripravi ustreznih normativnih aktov za razdeljevanje sredstev letnega programa športa na lokalni ravni,
- skrbeli bomo za ustrezno in primerno porabo sredstev letnega programa športa.
SMC: Država in lokalne skupnosti spodbujajo rekreacijo preko promocijskih dogodkov
Država in lokalne skupnosti spodbujajo ukvarjanje s športno rekreacijo tudi preko promocijskih dogodkov, ki spodbujajo k telesni dejavnosti, in financiranja brezplačnih celoletnih programov športne rekreacije za vse skupine prebivalstva – od najmlajših, otrok, mladostnikov do seniorjev in invalidov.
Levica: Ograjevanje igrišč in preprečevanje dostopa bomo prepovedali
Zagotovili bomo več sredstev za urejanje javnih športnih površin ter spodbujali športna in rekreacijska društva, da bodo v sodelovanju z občinami in krajevnimi skupnostmi pomagala pri obnovi in vzdrževanju dvoran in športne infrastrukture. Namenili bomo tudi sredstva za izgradnjo nove infrastrukture, namenjene rekreativnemu športu. Ta bo tako bolj dostopna kot sedaj. Ograjevanje igrišč in preprečevanje dostopa (npr. šolskih igrišč) bomo prepovedali. Posebej bomo podpirali udejstvovanje mladih iz deprivilegiranih okolji.
NSi: V novih športnih dvoranah je treba omogočiti več možnosti za rekreacijo
Zlasti v lokalnih skupnostih, kjer je v zadnjih letih zraslo kar veliko sodobnih športnih dvoran (v povezavi s šolami) je potrebno omogočiti, da bo več možnosti za športno rekreacijo. Sicer pa je športna rekreacija vedno bolj tudi dejavnost, ki živi izven zaprtih športnih objektov in tu se zavzemamo predvsem za redne nacionalne akcije, ki bodo ljudi ozaveščale o zdravem načinu življenja z gibanjem, kjer bi morala glavno delo opraviti nacionalna radio in televizija.
Stranka Alenke Bratušek: Rekreacija je že dokaj dostopna
Rekreacija je ljudem že dokaj dostopna, treba se je samo aktivirati. Država pa lahko s promocijo pomaga in k temu še dodatno spodbuja.
