Proruski separatisti prevzeli nadzor nad pristaniščem v Mariupolu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljkovem nagovoru južnokorejskemu parlamentu dejal, da so "ruske sile do tal požgale Mauripol" in da je tam po njegovem prepričanju umrlo več deset tisoč ljudi, poroča britanski BBC. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na izjave ukrajinskih vojakov, ujetih v mestu, je padec Mauripola zdaj res le še vprašanje časa, saj jim zmanjkuje streliva. Ukrajinska vojska se tako pripravlja na "zadnjo bitko", poroča AFP.

"Danes bo verjetno še zadnja bitka, saj nam streliva zmanjkuje. To pomeni smrt za nekatere od nas in ujetništvo za preostale," so sporočili pripadniki 36. mornariške brigade, ki pristanišče branijo 47 dni in so po lastnih navedbah naredili "vse, kar je mogoče in nemogoče", da bi ohranili nadzor nad mestom.

Proruski separatisti naj bi nato res prevzeli nadzor nad pristaniščem v mestu. Tako je v televizijskem govoru zatrdil vodja ljudske republike Doneck Denis Pušilin. Dejal je, da dlje ko se bo zavzetje mesta odlašalo, dlje bo tamkajšnje civilno prebivalstvo trpelo. Po njegovih navedbah naj bi se preostale ukrajinske sile v Mariupolu zatekle v metalurško tovarno Azovstal, česar pa zaenkrat ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

Velika Britanija medtem svari, da bi lahko Rusija v Mariupolu uporabila fosforno strelivo, ki naj bi ga že uporabila na območju Donecka, poroča BBC. 

V nedeljo je z obleganih območij lahko zbežalo okoli 2800 ljudi, devet humanitarnih koridorjev pa so uspeli vzpostaviti tudi v ponedeljek. Podpredsednica vlade Irina Vereščuk je dejala, da so uspeli evakuirati 4.354 ljudi, Mariupol pa je zapustilo 550 prebivalcev. 

Na širšem območju Kijeva pa so od umika ruskih sil našli 1222 trupel, je za britanski Sky News v nedeljo povedala ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova. Oblasti trenutno preučujejo 5600 primerov domnevnih vojnih zločinov, ki naj bi jih zakrivile ruske sile od začetka invazije, identificirali pa so več kot 500 domnevnih vojnih zločincev, med njimi so tudi višji predstavniki ruske vojske.

"To, kar vidimo v vseh regijah Ukrajine, so vojni zločini, zločini proti človečnosti, in delamo vse, da bi to popravili," je poudarila.

V Ukrajini se medtem nadaljujejo spopadi predvsem na vzhodu države. Župan Hakova Igor Terekhov je dejal, da je v močnem obstreljevanju drugega največjega ukrajinskega mesta umrlo več ljudi, tudi otrok, poroča Reuters. Zagotovil pa je, da so ukrajinske sile osredotočene in pripravljene na obrambo.

"Ruska vojska nadaljuje vojno proti civilistom zaradi pomanjkanja zmag na fronti," je na Telegramu zapisal regionalni guverner Oleg Sinegubov.

Zelenski je medtem znova opozoril, da se ruske sile pripravljajo na še obsežnejše operacije na vzhodu države. Po njegovih besedah bo prihajajoči teden "napet", Rusija pa da se "še bolj boji izgubiti", saj jo je "strah, da bo treba priznati resnico". Dodal je, da se bodo ruske čete v kratkem premaknile na vzhod njegove države. "Proti nam lahko uporabijo še več raket, še več letalskih bomb. Mi pa se pripravljamo na njihova dejanja. Odzvali se bomo," je zatrdil.

Tudi namestnica obrambnega ministra Hana Maljar je opozorila, da Rusija vztraja pri zavzetju vzhoda Ukrajine.

Številni bežijo, a mnogi se tudi vračajo

Številni skušajo še vedno zbežati pred pričakovanimi spopadi na vzhodu. Po navedbah guvernerja Luganska Sergija Gaidaja območje  na dan zapusti od 2500 do 2700 ljudi, okoli 20 do 25 odstotkov prebivalstva pa ostaja tam.

Z območja so med drugim rešili okoli 50 ranjenih in starejših pacientov, ki so jih ta konec tedna ob podpori Zdravnikov brez meja s posebnim bolniškim vlakom odpeljali na varno. Načrtujejo pa nove evakuacije.

Na Poljsko je sicer doslej iz Ukrajine prispelo skoraj 2,7 milijona beguncev, je sporočila poljska mejna straža. Vendar se jih vedno več v Ukrajino tudi vrača, skupno se jih je Ukrajino doslej vrnilo 575.000, so sporočili. Trend vračanja beguncev v Ukrajino se tako pospešuje. V prvih tednih ruske invazije so se v Ukrajino vračali predvsem moški, v državo pa zdaj množično vstopajo tudi ženske in otroci, ki potujejo na ozemlja, ki jih je osvobodila ukrajinska vojska, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Trenutno uradnih podatkov o skupnem številu beguncev na Poljskem ali v drugih državah Evropske unije še ni, UNCHR pa ocenjuje, da so državo zapustili že več kot štirje milijoni in pol ljudi, še dodatnih 7,2 milijona pa je notranje razseljenih. Skupen delež tistih, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, tako obsega četrtino predvojnega prebivalstva Ukrajine, ocenjenega na 44 milijonov ljudi, še opozarja UNCHR.

Dolgotrajni spopadi pa pomenijo tudi vse večjo škodo za gospodarstvo Ukrajine. Namestnik ukrajinskega ministra za gospodarstvo je ocenil, da nastala škoda znaša 1000 milijard dolarjev. Ukrajinska vlada je v nedeljo sicer prvič od začetka vojne dala na voljo sredstva v višini okoli 31,2 milijona evrov za nujno odpravo škode in popravila.

Napetosti med Rusijo in Ukrajino se po prepričanju svetovalca Zelenskega Olekseja Arestoviča ne bodo končale s to vojno. "Rusija zasleduje novo obliko imperija, bodisi z Vladimirjem Putinom ali z Aleksejem Navalnim, tako da bodo v 32 do 35 letih z Rusijo sledile še najmanj dve oziroma tri runde," je povedal. Menjava oblasti v Kremlju torej po njegovem prepričanju ne bi končala konfrontacij z Ukrajino.

Moskva medtem poziva nekdanje vojake, odpuščene leta 2012, naj se pridružijo ruskim enotam. "Na ta način priznavajo naraščajoče izgube," so to komentirali na britanskem obrambnem ministrstvu.

Kadirov: Zavzeli bomo Kijev in druga ukrajinska mesta

Predsednik Čečenske republike Ramzan Kadirov pa je dejal, da bo ruska vojska izvedla veliko ofenzivo, ne le na pristaniško mesto Mariupol, ampak tudi na Kijev in druga ukrajinska mesta. "Napadeni bodo Mariupol in drugi kraji, mesta, vasi," je Kadirov dejal v videu, objavljenem na Telegramu.

"General Dvornikov bo le še eden od storilcev zločinov in surovosti nad ukrajinskimi civilisti"

Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan pa je ocenil, da se rezultati ruske vojske v Ukrajini ne bodo izboljšali, potem ko je predsednik Vladimir Putin centralizirano poveljstvo zaupal 60-letnemu generalu Aleksandru Dvornikovu, ki je sicer znan po neusmiljenosti do civilistov v Siriji in drugje.

Rusija doslej v Ukrajini ni imela centraliziranega vojaškega poveljstva. "Noben general in nobeno imenovanje ne more izbrisati dejstva, da je Rusija v Ukrajini že doživela strateški poraz. Ta general bo le še eden od storilcev zločinov in surovosti nad ukrajinskimi civilisti. ZDA pa ostajajo odločene, da bodo storile vse, kar je mogoče, v podporo Ukrajincem pri odporu proti njemu in proti silam, ki jim poveljuje," je na televiziji CNN dejal Sullivan.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je za televizijo Fox News povedala, da dejstvo, da je vodstvo prevzel general, ki je odgovoren za grozodejstva v Siriji, kaže, da se bo to, kar so že doslej videli v Ukrajini, nadaljevalo. Američani menijo, da se obeta okrepljen in bolj osredotočen pritisk na jug in vzhod Ukrajine, potem ko Rusom ni uspelo osvojiti prestolnice Kijev in severa države.

Dvornikov je ruske enote vodil v času druge čečenske vojne, leta 2015 pa je prevzel poveljevanje ruskim enotam, ki so v Siriji ohranjale režim predsednika Bašarja Asada. Tam se je "izkazal" s surovim in neusmiljenim bombardiranjem civilistov v mestih pod nadzorom upornikov. Leta 2016 mu je Putin izročil najvišje rusko državno odlikovanje.

Nekdanji podpolkovnik sirske armade Fares al Bajuš je iz Turčije ocenil, da se v Ukrajini obeta podobna strategija "požgane zemlje" kot v Siriji, čeprav se Rusija v Ukrajini sooča z organizirano armado, in ne le uporniškimi skupinami. "Dvornikov je vojni zločinec," je dejal al Bajuš.

Obrambni minister ZDA Lloyd Austin se je medtem ukrajinskim vojakom, ki se od lanske jeseni šolajo in urijo v ZDA, pred vrnitvijo v domovino v videonagovoru zahvalil za pogum in jim obljubil nadaljevanje podpore ZDA. Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je povedal, da so se Ukrajinci med drugim izurili za upravljanje oboroženih brezpilotnih letal.

Zunanji ministri EU so nadaljevali razpravo o Ukrajini

Zunanji ministri držav Evropske unije, med njimi slovenski minister Anže Logar, pa so v Luksemburgu nadaljevali razpravo o ruski agresiji na Ukrajino. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell jih je med drugim seznanil z vsebino pogovorov v Kijevu, ki ga je obiskal v petek. Zaradi grozodejstev v Buči in v nekaterih drugih krajih, je pozval k dodatni podpori Ukrajini in državam, ki nosijo največje breme pri sprejemu beguncev, so po zasedanju sporočili z ministrstva za zunanje zadeve (MZZ). 

Ministri so razpravljali tudi o stabilnosti širše regije in o vprašanju prehranske varnosti v drugih delih sveta, govorili so tudi o nadaljnji podpori Ukrajini na humanitarnem in finančnem področju. Po navedbah virov pri EU je pričakovati tudi politično podporo Borrellovemu predlogu, da se za podporo ukrajinski vojski v vojaški opremi zagotovi dodatnih 500 milijonov evrov. S tem bi razpoložljiva sredstva povečali na 1,5 milijarde evrov.

Na današnjem dnevnem redu je bila tudi krajša razprava o Zahodnem Balkanu. Poglobljeno strateško razpravo bodo na pobudo ministrov skupine C5, v kateri je tudi Slovenija, opravili na majskem zasedanju, so navedli na zunanjem ministrstvu. Del razprave je bil namenjen strategiji Global Gateway, katere cilj sta krepitev povezljivosti na področjih digitalizacije, energetike in transporta ter izboljšanje zdravstvenih, izobraževalnih in raziskovalnih sistemov po svetu.

Zunanji ministri so o preiskavah grozodejstev v Ukrajini pred zasedanjem Sveta za zunanje zadeve neformalno izmenjali mnenja še z glavnim tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča, z zunanjima ministricama Norveške in Islandije pa o usklajevanju odzivov na rusko agresijo, še dodajajo na MZZ.

V Moskvi pa sta se srečala ruski predsednik Vladimirja Putina in avstrijski kancler Karla Nehammerja. Kot je dejal Nehammer, ki je že obiskal tudi Kijev, želi spodbuditi dialog med Ukrajino in Rusijo. Med pogovori s Putinom je odprl tudi vprašanje vojnih zločinov, ki naj bi jih ruske sile zagrešile v Ukrajini.