Konflikt v Ukrajini se je premaknil na vzhod države. Analitiki menijo, da so zdaj tudi najboljše enote Ukrajine na vzhodu in da so vkopane v sisteme jarkov in druge utrjene položaje.
Doslej so se ukrajinske čete močno upirale ruskemu napredovanju, vendar pa svoje sile pod novim vodstvom krepi tudi Rusija. Ruska stran je dejala, da je zdaj v središču misije njenih sil popolna osvoboditev Donbasa. Ker je tukaj manj gozdnatih površin kot na severu države, analitiki pravijo, da bi odprta območja vseeno lahko dala prednost ukrajinskim branilcem.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pravi, da je Ukrajina pripravljena na težko bitko: "To bo težka bitka, verjamemo v ta boj in našo zmago. Pripravljeni smo se hkrati boriti in iskati diplomatske poti, da to vojno končamo."
Ukrajinski pogajalec Mihail Podoljak je sicer dejal, da se Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin ne bosta srečala, dokler Rusija ne bo premagana na vzhodu.
Zelenski je sicer v zadnjem nočnem nagovoru dejal, da agresija Rusije nikoli ni bila omejena samo na Ukrajino in da je tarča cela Evropa. Zahod je pozval, naj uvede popoln embargo na ruske energente in Ukrajini priskrbi dodatno orožje. Dejal je, da je ruska uporaba sile katastrofa, ki bo neizogibno prizadela vse.
Nova grozljiva odkritja
V ukrajinskih mestih, od koder so se umaknile ruske sile, se še naprej kažejo grozljive posledice vojne. V mestu Borodjanka blizu Kijeva so izpod ruševin potegnili trupla 10 civilistov, je povedal namestnik vodje ukrajinske službe za nujno pomoč v regiji Kijev Bogdan Daniljuk.
Že 7. aprila je ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova povedala, da so v ruševinah v mestu, ki leži približno 90 kilometrov severozahodno od ukrajinske prestolnice Kijev, odkrili 26 trupel, vendar naj bi bilo končno število veliko višje.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je Borodjanka med invazijo utrpela strašne izgube, in da najhujša grozodejstva, ki so jih zagrešile ruske enote, ki so odhajale s severa države, še niso odkrite.
Tudi britansko ministrstvo za obrambo je v poročilu o razmerah v Ukrajini zapisalo, da je umik Rusije s severa razkril množična grobišča in uporabo civilistov za živi ščit.
Našli so tudi dokaze, da je Rusija uporabljala improvizirane eksplozivne naprave (IED) za "povzročanje žrtev, nižanje morale in omejevanje ukrajinske svobode gibanja".
Britansko ministrstvo še meni, da skuša Rusija kot odgovor na naraščajoče izgube povečati število vojakov z osebjem, odpuščenim iz vojaške službe po letu 2012. Novačili naj bi tudi borce iz Pridnestrja v Moldaviji. V regiji Lugansk pa se po navedbah ukrajinske strani krepi prisilna mobilizacija prebivalstva na začasno okupiranih ozemljih.
Moskva ni potrdila, koliko vojakov je bilo ubitih od začetka invazije, je pa prejšnji teden tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov priznal, da je Rusija utrpela znatne izgube vojakov. Zahodni voditelji menijo, da je bilo ubitih med 7000 in 15.000 ruskih vojakov.
Sta pa včeraj vojskujoči strani izvedli tretjo izmenjavo ujetnikov. Ruska stran je predala 26 Ukrajincev, med njimi 14 civilistov. V Rusijo se je vrnilo 14 ruskih mornarjev s civilne ladje Azov Concord, ki so jih od 24. februarja zadrževali v Mariupolu.
Ukrajina medtem trdi tudi, da so ruske bombe uničile letališče v Dnepru. "Čez noč so visokoprecizne rakete uničile oporišče in štab nacionalističnega bataljona Dnepr v Zvonetskem, ki je pred kratkim prejel tudi okrepitve tujih plačancev," so sporočili z ruskega obrambnega ministrstva.
Rusko vojsko bo v vojni z Ukrajino vodil general "z dosjejem brutalnosti"
Rusija je imenovala novega ukrajinskega vojnega poveljnika, je po poročanju Sky Newsa sporočil ameriški uradnik. 60-letni general Aleksander Dvornikov, eden najbolj izkušenih ruskih vojaških častnikov, bo menda vodil vojsko v novih napadih vhodnih ukrajinskih regij. Kot so dejali Američani, je Dvornikov v Siriji in na drugih vojnih območjih že pokazal svojo brualnost proti civilistom.
Svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan je medtem dejal, da "imenovanje karkšnegakoli generala ne more izbrisati dejstva, da se je Rusija že soočila s strateškim neuspehom v Ukrajini". "Ta general bo samo še en avtor zločinov in brutalnosti proti ukrajinskim civilistom," je dodal.
Kot pravi, so ZDA odločene narediti vse, kar je v njihovi moči, da podprejo Ukrajince, ki se upirajo ruski okupaciji.
Vračanje diplomacije
EU je medtem ponovno odprla svoje veleposlaništvo v ukrajinski prestolnici Kijev, ki ga je po invaziji Rusije na Ukrajino začasno preselila na Poljsko. Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell je to napovedal že med petkovim obiskom v Ukrajini. Matti Maasikas, vodja delegacije EU v Ukrajini, je tako objavil fotografijo zastave EU, ki nakazuje vrnitev diplomatskega predstavništva.
Scholz v pogovoru z Zelenskim obsodil vojne zločine
Nemški kancler Olaf Scholz je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom obsodil "grozljive vojne zločine ruske vojske". Ukrajincem je zagotovil solidarnost in polno podporo Nemčije, je sporočila namestnica tiskovne predstavnice nemške vlade Christiane Hoffmann. Nemška vlada bo s svojimi mednarodnimi partnerji naredila vse, da bodo zločini preiskani in storilci identificirani, tako da bodo lahko odgovarjali pred nacionalnimi in mednarodnimi sodišči, je dodala.
Zelenski pa je na spletu zapisal, da je s Scholzem govoril tudi o "protiruskih sankcijah ter obrambni in finančni podpori Ukrajine". Kot je navedel, je kanclerja pozval k podpori pri preiskavi vojnih zločinov, ki so jih ruske sile izvedle v njegovi državi.
Kijevu sta v soboto obiskala britanski premier Boris Johnson in avstrijski kancler Karl Nehammer. Zelenski je ob tem ponovil zahtevo po ustavitvi uvoza ruske nafte, s čimer bi Rusija izgubila milijardne prihodke, s katerimi financira vojaške posege.
Ruski predsednik Vladimir Putin ima v prihodnjih dneh po poročanju ruskih medijev predvideno srečanje z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom na kozmodromu Vostočni na ruskem Daljnem vzhodu. Zaenkrat ni jasno, ali bo srečanje v ponedeljek ali torek.
Medtem ko je papež Frančišek pozval k prekinitvi ognja v Ukrajini med velikonočnimi prazniki, pa je poglavar ruske pravoslavne cerkve Kiril, ki velja za tesnega zaveznika Putina, pozval vernike k enotnemu nastopu proti "zunanjim in notranjim sovražnikom" Moskve. "V tem težkem obdobju za našo domovino naj nam Gospod pomaga, da se združimo, tudi okoli oblasti," je francoska agencija AFP povzela navedbe ruske tiskovne agencije TASS.
Patriarh, katerega cerkev združuje okoli 150 milijonov vernikov, je v pridigah že večkrat podprl rusko vojaško operacijo v Ukrajini. Pravoslavna velika noč bo 24. aprila, torej en teden po katoliški veliki noči.
Downing Street pa je popoldne potrdil, da se je britanski premier Boris Johnson po nenapovedanem obisku Kijeva že vrnil v Združeno kraljestvo.
Berlusconi razočaran nad Putinom
Se je pa na temo vojne v Ukrajini oglasil nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je dejal, da je globoko razočaran in žalosten nad vedenjem ruskega predsednika.
Ko je bil na oblasti, je Berlusconi tesno prijateljeval s Putinom in ga je povabil tudi na dopust v svojo vilo na Sardiniji. "Poznam ga približno 20 let in vedno se mi je zdel demokrat in človek miru," je dejal 85-letni milijarder, ko je nagovoril konvencijo svoje konzervativne stranke Forza Italia v Rimu.
Berlusconi, ki je bil med letoma 1994 in 2011 trikrat vodja italijanske vlade, se je pred tem vzdržal javnega kritiziranja Putina. "Soočena z grozo pobojev civilistov v Buči in drugih krajih, pravimi vojnimi zločini, Rusija ne more zanikati svoje odgovornosti," je še dejal v soboto.
