"Nocoj smo spet jasno pokazali, da ni pomembno, kako dolgo bo trajalo ali kje se skrivaš. Če ogrožaš naše ljudi, te bodo ZDA našle in odstranile," je dejal ameriški predsednik Joe Biden. "Nikoli ne bom dovolil Afganistanu, da spet postane zavetišče za teroriste. Ni ga več in zagotovili bomo, da se ne zgodi nič drugega. Tega terorističnega voditelja ni več," je dodal ameriški predsednik.

Napad v afganistanski prestolnici so potrdili tudi talibani. "Gre za kršitev mednarodnih načel in sporazuma iz Dohe. Takšna dejanja so ponovitev propadlih izkušenj zadnjih 20 let in so proti interesom ZDA, Afganistana in regije," so sporočili talibani, ki vladajo v Kabulu po ameriškem umiku septembra lani. Smrt enega izmed voditeljev teroristične mreže Ajmana al Zavahirija je politični obliž na rano ameriškega umika iz Afganistana, po katerem je začela javna podpora Bidnu v ZDA padati. Ob tem je ameriška podpredsednica Kamala Harris dejala: "Z ubojem Al Zavahirija smo izpolnili obljubo. Kljub končanju misije v Afganistanu smo še naprej skrbeli za varnost ameriških državljanov."

Biden je ob smrti Al Zavahirija opozoril tudi druge protiteroristične organizacije: "Zmeraj bomo naredili vse, kar je treba, da bomo zaščitili varnost ameriških državljanov." Smrt Zavahirija je pozdravila tudi Savdska Arabija: "Zavahiri je bil eden izmed vodij, ki so svoje operacije izvajali v ZDA in Savdski Arabiji. Njegove operacije so ubile tisoče nedolžnih ljudi, vključno s prebivalci Savdske Arabije," je dejal savdski minister za zunanje zadeve.
Protiteroristična akcija v Afganistanu
Biden je med nagovorom narodu izrekel pohvalo obveščevalcem za vztrajno in uspešno delo. Sicer so se na napad pripravljali v sklopu protiteroristične akcije, ki so jo v Afganistanu pričeli po preklicu njihove misije pred približno letom dni. Pri tem so ameriški uradniki dejali, da je Biden pri avtorizaciji napada izrecno opozoril, naj bo ta "natančno in previdno izveden", saj so želeli odstraniti tveganja za morebitne civilne žrtve. Zavahirija so tako ubili na domačen balkonu v varni hiši v Kabulu v nedeljo zjutraj po afganistanskem času. Ob napadu ni bil poškodovan noben civilist, niti noben drug član Zavahirijeve družine. Prav tako na kabulskih tleh ob napadu ni bilo nobenega ameriškega vojaškega osebja, poročajo tuji mediji. Predsednik ZDA je napad avtoriziral iz Bele hiše, kjer je trenutno v izolaciji, saj je bil pred kratkim pozitiven na covid-19.
Kako je potekalo načrtovanje napada?
Za al Zavahirija sicer dolgo časa ni bilo jasno, ali je sploh še živ. Potem ko je aprila vodja Al Kaide objavil posnetek o ženski v Indiji, ki si je kljub prepovedi nadela hidžab, pa je postalo jasno, da je človek, za katerim so Američani objavili 25 milijonov dolarjev vredno tiralico, še živ. Ameriški obveščevalci oziroma sodelavci so kasneje v Kabulu odkrili njegovo ženo, hčer in vnuke in o najdeni lokaciji meseca aprila obvestili Bidna. Preden so napad izvedli, je bilo potrebnih več mesecev skrbnega in strogo zaupnega načrtovanja. Napad so načrtovali predsednik ZDA in le ožji krog njegovih svetovalcev.

Začetek julija so se tako pri Bidnu zbrali direktor Cie Bill Burns, vodja nacionalne obveščevalne službe, njegov namestnik Jon Finer in svetovalka za nacionalno varnost Liz Sherwood in pričeli z opazovanjem hiše, zanimalo jih je predvsem obnašanje al Zavahirija. Med načrtovanjem so pripadniki ameriške obveščevalne službe ustvarili tudi maketo varne hiše v Kabulu, ki so jo nato prinesli v Belo hišo. Biden je tako lažje preučeval lokacijo in načrtoval izvedbo napada. Pri preučevanju makete so bili pozorni na vplive svetlobe, vplive vremenskih razmer, na gradbene materiale, predvsem pa jih je zanimal tloris zgradbe.
Pri opazovanju vzorcev obnašanja Zavahirija so ugotovili, da je vodja Al Kaide redno zahajal na balkon, kjer se je zadrževal dlje časa. Njegov napad so zato izvedli prav na tem mestu.
"Predsednik je bil osredotočen na to, da bo zračni napad varen za civiliste"
Biden naj bi pri načrtovanju napada posebno pozornost namenil varnosti civilistov. "Predsednik je vseskozi poudarjal, da mora biti pri napadu zagotovljena varnost civilistov," je dejal eden izmed njegovih sodelavcev. V predsednikovemu uradu so se verjetno želeli izogniti ponovitvi incidenta, do katerega je prišlo, ko je ameriška vojska pred 11 meseci zapuščala Afganistan: ameriška brezpilotna letala so takrat pomotoma ubila več tamkajšnjih civilistov.
Napad na enega izmed vodilnih terorističnih vodij je zato predstavljala veliko tveganje. Njegova varna hiša se je namreč nahajala na naseljenem območju. Američani pri napadu niso poškodovali nobenega civilista niti nobenega člana al Zavahirijeve družine.
Bidna je pri operaciji skrbelo tudi to, da napad ne bi zmanjšal vpliva njihovih prizadevanj za vrnitev ameriškega državljana Marka Freichsa, ki ga imajo teroristi v Afganistanu zadnji dve leti za talca. Prav tako želi zaščititi Afganistance, ki so med vojno pomagali ZDA .
Grozote al Zavahirija
Al Zavahri je začel sodelovati z bin Ladnom v času sovjetske zasedbe Afganistana, ko sta se skupaj borila proti komunistom, tudi s pomočjo ameriškega orožja. Bin Laden je bil vodja in finančnik, nekdanji egiptovski zdravnik al Zavahri pa ideolog in strateg.
Združila sta moči v teroristični skupini v Al Kaida. Al Zavahri je bil od leta 1998 bin Ladnov namestnik. Al Kaido sta spremenila v skupino, katere glavni cilj je bil napad na Američane kjer koli po svetu. Po bin Ladnovi smrti je mrežo prevzel al Zavahri in jo vodil z območja na meji med Afganistanom in Pakistanom tudi v letih, ko je Al Kaida izgubljala primat med teroristi in islamskimi skrajneži v korist Islamske države.
KOMENTARJI (292)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.