'Volitve so pokazale, kako razdvojena je Turčija, a Erdogan bo dobil drugi krog'

Skoraj 87 odstotkov od 64 milijonov turških volivcev je na nedeljskih parlamentarnih in predsedniških volitvah oddalo svoj glas. Prvi delni izidi so kazali, da bi lahko aktualni predsednik Recep Tayyip Erdogan zmagal že v prvem krogu, a mu je z nadaljevanjem štetja podpora padla pod to mejo in se ustavila na okoli 49,5 odstotka. Njegov nasprotnik Kemal Kilicdaroglu mu sledi s slabimi 45 odstotki glasov. 

Zadnje javnomnenjske ankete so sicer kazale, da ima Kilicdaroglu rahlo prednost pred Erdoganom. "Pred zadnjim tednom pred volitvami nisem pričakoval tako dobrega izida za Kilicdarogluja. Toda v zadnjem tednu bi na podlagi nastopov potencialnih podpredsednikov in vseh akterjev njegove kampanje lahko pričakovali, da bo Kilicdaroglu dobil volitve v prvem krogu ali vsaj več glasov kot Erdogan. Vendar pa se mi trenutni rezultat ne zdi preveč presenetljiv. Mislim, da je to nova realnost Turčije – Erdogan je zmagovalec. Zdi se, da je kljub krčenju turškega gospodarstva, kljub temu, da je javnost utrujena od Erdoganove moči, Erdogan ta hip nepremagljiv politični igralec v turški politiki," je za 24ur.com izide volitev komentiral Ahmet Erdi Öztürk, profesor politologije na univerzi London Metropolitan ter strokovnjak za območje Turčije. 

Tako Erdogan kot Kilicdaroglu sta sicer po izidih nedeljskih volitev napovedala zmago v drugem krogu. Kakšne možnosti pa dejansko ima 74-letnik, da s predsedniškega stolčka izpodrine Erdogana? Öztürk meni, da ne prav velikih. "Erdogan bo zagotovo zmagal. Kot vsi politiki, seveda tudi Kilicdaroglu in njegovi podporniki govorijo, da bodo dobili drugi krog volitev. Vendar to je v nasprotju z realnostjo. Osebno menim, da bo volilna udeležba manjša, Kilicdaroglujevi podporniki pa ne bodo vzdrževali iste ravni energije, sinergije in vzdušja. Zato mislim, da ni upanja, da bi zmagal v drugem krogu," je prepričan profesor politologije. 

Erdoganu torej napoveduje zmago na že drugih volitvah, odkar so v Turčiji s spremembo ustave uvedli predsedniški sistem, ukinili funkcijo predsednika vlade in oslabili vlogo parlamenta. Na volitvah leta 2018 je sicer osvojil več kot 52 odstotkov glasov, kar nakazuje na padec podpore. "Gospodarstvo je v slabem stanju, totalitarizem narašča, zato je Erdogan izgubil tri odstotke glasov v zadnjih štirih letih. Vendar v primerjavi z gospodarsko, družbeno, psihološko in politično škodo, ki jo je Erdogan zadal državi in ljudem, so ti trije odstotki zanemarljivi. Če bi me vprašali, kako bi opisal Turčijo v tem hipu, bi rekel, da je to ekstremno polarizirana država. Na eni strani so Erdoganovi podporniki, ki bi naredili vse za Erdogana, na drugi strani pa Erdoganovi nasprotniki. Država je močno razdvojena, a voditelj je Erdogan in to je posledica tega," pravi Öztürk. 

Nekateri analitiki menijo, da bi v drugem krogu lahko jeziček na tehtnici v eno ali drugo stran prevesil Sinan Ogan, predsedniški kandidat, ki je v nedeljo prejel dobrih pet odstotkov glasov. Kot je dejal v svojem govoru, se za zdaj še ni odločil, kateremu od kandidatov bo izrazil podporo. Glede na njegova stališča, ki se močno razlikujejo od Kilicdaroglujevih, pa je manj verjetno, da bi ga podprl. "Sinan Ogan ima nacionalistično ozadje. Tudi, če bi dejal, da podpira Kilicdarogluja, ni nujno, da bi mu njegovi volivci sledili. Morda se na prvi pogled zdi, da bo njegova podpora odločilna, a to ne drži. Kajti Erdoganu se ni treba truditi za podporo Oganovih volivcev. Zelo verjetno je, da bo večina Oganovih volivcev tako ali tako podprla Erdogana. In Erdogan bo na dokaj lahek način dobil drugi krog," je prepričan analitik. Erdoganu tako v drugem krogu napoveduje okoli 55 odstotkov glasov, opozicijskemu kandidatu pa podoben rezultat kot v prvem krogu – torej okoli 45 odstotkov.

Erdogan sicer že zdaj slavi, njegova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je v parlamentu znova osvojila največ glasov. Prav tako je, presenetljivo, ultranacionalistična stranka MHP, s katero je bila AKP doslej v zavezništvu, prejela okoli 10 odstotkov glasov. "Kljub eni najvišjih volilnih udeležb v turški zgodovini je Erdogan dobil te volitve. Večino sedežev v parlamentu je osvojila Erdoganova stranka in njegovi podporniki, kar pomeni, da ne bo velikih sprememb v parlamentu. Erdogan bo imel torej spet istočasno pod nadzorom parlament in predsedniško funkcijo," je poudaril Öztürk. 

"Erdogan je nepremagljiv in je eden najmočnejših politikov v turški zgodovini, zato ta volilni izid ni presenetljiv. To je posledica tega, da se volivci v Turčiji ne odločajo na podlagi gospodarskih razlogov in racionalno. Erdoganova varnostna politika, vlaganje v varnostni sistem, militarizacija in podobno, pa tudi polarizacija med različnimi verskimi sektami in etničnimi skupinami, vse to igra veliko vlogo pri uspehu Erdogana," ocenjuje turški profesor politologije. 

Pred Turki sta torej še dva tedna politične kampanje, ki se bo zagotovo še nekoliko zaostrila. A čez dva tedna Öztürk ne pričakuje presenečenj. "Kot sem dejal, če podrobno analiziramo izide prvega kroga, vidimo, da Kilicdaroglu nima možnosti. Zato ne pričakujemo sprememb v turški notranji ali zunanji politiki. Morda bo v prihodnje Erdogan še nekoliko bolj oster v notranji politiki, v zunanji politiki pa ne pričakujem sprememb. Erdogan se lahko igra z Rusijo, igra dvojno vlogo v ukrajinski vojni ter je nekakšen "poredni fantek" Nata. Tako, da ta hip ne pričakujem nobene pomembnejše spremembe v Turčiji," je zaključil naš sogovornik.