Turčija pred odločitvijo: se 20-letna vladavina Erdogana izteka?

Nekaj mesecev po potresih, v katerih je umrlo več kot 50.000 ljudi, na milijone pa je bilo razseljenih, bodo Turki na volitvah odločili, kdo bo vodil državo s skoraj 85 milijonov prebivalcev.   

Gospodarska kriza je zadala hud udarec aktualnemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, njegovi tekmeci pa so izkoristili paniko in obljubili izboljšanje razmer. A Erdogan in njegova Stranka za pravičnost in razvoj še vedno uživata močno podporo med konservativnimi prebivalci, zlasti v osrčju Turčije. Ti vidijo morebitno zmago opozicije kot vrnitev v obdobje, v katerem so bili zatirani. 

Erdoganov glavni izzivalec in kandidat šestih opozicijskih strank, ki sestavljajo t. i. Nacionalno zavezništvo, je 74-letni Kemal Kilicdaroglu. Sebe opisuje kot demokrata, znan je po svoji protikorupcijski retoriki. Nasprotniki mu očitajo, da je "preblizu Zahodu". 

Več kot desetletje je vodil levosredinsko Republikansko ljudsko stranko skozi zaporedne poraze na volitvah, le-ti pa po besedah kritikov kažejo na to, da Kilicdaroglu ni dovolj močan, da bi premagal Erdogana. 74-letnik sicer v primeru izvolitve obljublja vrnitev moči parlamentu, rešitev kurdskega vprašanja, vračanje sirskih beguncev v Sirijo in približevanje Evropski uniji in ZDA. Zavezništvo prav tako obljublja, da bo obnovilo neodvisnost centralne banke in znižalo inflacijo.  

Kot ključnega pomena bi se lahko izkazala podpora glavne prokurdske Ljudske demokratične stranke Kilicdaroglu, poroča Guardian. Okoli 15 odstotkov turških volivcev je Kurdov. 

Na predsedniških volitvah, ki potekajo vsakih pet let, je za predsednika izvoljen kandidat, ki v prvem krogu prejme več kot 50 odstotkov glasov. Če noben od kandidatov ne bo dobil večine, bo 28. maja potekal drugi krog. Hkrati s predsedniškimi potekajo tudi parlamentarne volitve. Volišča se bodo odprla v nedeljo ob 8. uri, zaprla pa ob 17. uri, rezultati pa bodo znani že zvečer. Približno 3 milijoni volivcev s prebivališčem v tujini sicer glasujejo predčasno. 

69-letni Erdogan, najmočnejši voditelj države od časa Atatürka, ki je pred stoletjem ustanovil sodobno Turčijo, je državo odmaknil od sekularizma, leta 2018 pa je parlamentu odvzel moč in centraliziral oblast v predsedništvu. Iz svoje palače zunaj Ankare narekuje vladno politiko, kritiki pa mu očitajo, da je spodkopal demokracijo in prevzel nadzor nad mediji in sodstvom. Njegovi podporniki na drugi strani trdijo, da je državo rešil pred resnimi varnostnimi grožnjami, kot je bil denimo poskus državnega udara leta 2016. 

Ekonomisti krivijo Erdogana za gospodarsko krizo, češ da je njegovo vztrajanje pri ohranjanju nizkih obrestnih mer povzročilo skokovito inflacijo – lani se je povzpela celo na 85 odstotkov in povzročila, da je turška lira izgubila 80 odstotkov svoje vrednosti v primerjavi z dolarjem, poroča Guardian. 

Zadnja javnomnenjska anketa je pokazala, da ima Kilicdaroglu rahlo prednost pred Erdoganom, a po vsej verjetnosti ne bo dobil večine glasov, kar pomeni, da bo končna odločitev znana v drugem krogu. Poznavalci sicer opozarjajo, da ankete pred volitvami v Turčiji niso vedno zanesljive.