Erdogan se bo za obstoj na stolčku boril še v drugem krogu

Čeprav so prvi izidi v nedeljo kazali, da bi lahko Recep Tayyip Erdogan zmagal že v prvem krogu, mu je po preštetih 99,87 odstotka glasovnic podpora padla na 49,5 odstotka. Vodja glavne opozicijske Republikanske ljudske stranke (CHP) in kandidat opozicijskega zavezništva šestih strank, Kemal Kilicdaroglu, pa naj bi po trenutnih podatkih zbral 44,89 odstotka glasov. Ob Erdoganu in Kilicdarogluju se je za predsedniški položaj potegoval tudi kandidat ultranacionalističnega zavezništva ATA Sinan Ogan, ki naj bi prejel okoli 5,17 odstotka glasov.

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa turški državni mediji vedno najprej objavijo izide iz regij, ki veljajo za naklonjene Erdoganu, šele kasneje pa izide iz Istanbula, Ankare in Izmirja, kjer naj bi imel dosedanji predsednik manj podpore.

Vodja turške vrhovne volilne komisije (YSK) Ahmet Yener je sporočil, da morajo prešteti še približno 35.000 glasov. Če noben kandidat ne bo dobil več kot 50 odstotkov glasov, bo 28. maja sledil drugi krog predsedniških volitev.

Erdogan: Verjamemo, da bomo ta krog končali z več kot 50 odstotki glasov

Turški predsednik Erdogan je v prvi izjavi po delnih izidih volitev dejal, da ima približno 2,6 milijona glasov več kot njegov največji tekmec Kilicdaroglu. Ob tem je izpostavil visoko udeležbo na volitvah, ki da je ena najvišjih v turški zgodovini. Na volišča je odšlo skoraj 87 odstotkov volilnih upravičencev. 

Poudaril je tudi, da bo spoštoval voljo ljudstva in da "enako demokratsko zrelost" pričakuje od ostalih. "Naša država funkcionira tako, da je lahko zgled za ves svet tako v smislu uveljavljanja političnih pravic in svoboščin kot tudi glede zanesljivosti volilnega sistema," je dejal Erdogan. 

"Če odločitev naših državljanov pokaže, da so predsedniške volitve končane, ni problema. Če pa se je naš narod odločil za drugi krog volitev, je tudi to dobrodošlo," je dejal. Kljub vsemu pa je Erdogan upal, da drugega kroga ne bi bilo. "Verjamemo, da bomo ta krog končali z več kot 50 odstotki glasov," je prepričan. 

Kilicdaroglu prepričan v zmago v drugem krogu

Vodja opozicije Kilicdaroglu pa je v svojem prvem govoru po več kot 90 odstotkih preštetih glasov spomnil, da bo drugi krog čez dva tedna. "Te volitve bomo zmagali v drugem krogu," je prepričan. 

Dodal je, da "volitev ni mogoče zmagati na balkonu". Pri tem se je obregnil ob Erdoganov govor, ki je pred tem na balkonu že izražal vero, da bo zmagal že v prvem krogu. Poudaril je tudi, da Erdogan in njegova stranka nista uspela doseči rezultata, ki sta ga napovedovala. 

"Erdogan ni dobil zaupnice ljudi. Želja po spremembi v družbi je več kot 50-odstotna," je poudaril Erdoganov tekmec. 

O zmagovalcu bi lahko odločala podpora tretjeuvrščenega

Ker ne Erdogan ne Kilicdaroglu nista dobila 50 odstotkov glasov, se bosta predsedniška kandidata znova pomerila v drugem krogu, ki bo 28. maja. 

O zmagovalcu bi lahko odločal tretjeuvrščeni Sinan Ogan, ki je prejel le okoli 5,17 odstotka glasov. Kot je dejal, se za zdaj še ni odločil, kateremu od vodilnih kandidatov bo v drugem krogu dal podporo. Prav njegova podpora enemu ali drugemu kandidatu pa bi lahko bila odločilna. 

Erdogan že razglasil zmago svoje stranke

Več kot 60 milijonov turških volivcev je v nedeljo volilo tudi nov parlament. Za 600 poslanskih sedežev se je potegovalo 24 strank in 151 neodvisnih kandidatov. 

Po 98,86 odstotka preštetih glasov je Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) prejela 35,58 odstotka glasov, opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP) pa je prejela 25,33 odstotka glasov, sledi stranka nacionalističnega gibanja (MHP) z 10,07 odstotka glasov.

Erdogan je dejal, da njegova AKP močno prednjači pred drugimi, čeprav je razlika med njegovo stranko in stranko Kilicdarogluja le 10 odstotnih točk. "Naša država je sklenila še en festival demokracije z volitvami 14. maja. Čeprav natančni izidi še niso jasni, smo močno pred drugimi," je dejal z balkona sedeža svoje stranke v Ankari.  

Poudaril je, da pričakuje, da se bo do konca štetja glasovnic prednost njegove stranke še povečala. V trenutni zasedbi parlamenta ima sicer večino prav AKP v zavezništvu z ultranacionalistično stranko MHP.

Od spremembe ustave leta 2017 ima Turčija sicer predsedniški sistem, ukinjena je bila funkcija predsednika vlade, oslabljena je tudi vloga parlamenta.

Ovse: Erdogan imel kljub dobro vodenim volitvam neupravičeno prednost

Nedeljske parlamentarne in predsedniške volitve v Turčiji je zaznamovala visoka volilna udeležba, toda po oceni mednarodnih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je imel trenutni predsednik Erdogan s svojo vladajočo stranko AKP kljub dobro vodenim volitvam neupravičeno prednost.

Mednarodni opazovalci so v današnji izjavi zapisali, da so bile volitve v Turčiji sicer dobro vodene in so volivcem ponudile izbiro med resničnimi političnimi alternativami, vendar so vladajoče strukture nekatere opozicijske politike in stranke ter civilno družbo in neodvisne medije ovirale pri udeležbi na volitvah, saj so omejevale temeljne svoboščine zbiranja, združevanja in izražanja.

Skupna opazovalna misija Urada Ovse za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), Parlamentarne skupščine Ovse in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) je ugotovila tudi, da pravni okvir Turčiji ne zagotavlja popolne podlage za izvedbo demokratičnih volitev.

"To so bile sicer konkurenčne, vendar še vedno omejene volitve, saj je kriminalizacija nekaterih političnih sil, vključno s pridržanjem več opozicijskih politikov, preprečila popoln politični pluralizem in ovirala pravice posameznikov, da bi kandidirali na volitvah. Politično vmešavanje v volilni proces ni v skladu z mednarodnimi zavezami Turčije," je dejal koordinator in vodja opazovalne misije Ovse Michael Georg Link.

Na povabilo prokurdske Ljudske demokratske stranke (HDP) pa je v Turčijo kot del mednarodne misije evropske Levice odšla članica Levice Valentina Škafar. Svoje naloge je opravljala v mestu Van v istoimenski provinci na skrajnem vzhodu Turčije, ki jo sestavlja pretežno kurdsko prebivalstvo.

V pogovoru za STA je povedala, da je bila v Turčiji prisotna kot članica neakreditirane misije, ki je bila v primerjavi z uradnimi opazovalci misije Ovse sicer dokaj omejena, kar se tiče pristojnosti, pa tudi samega dostopa do volišč.

Toda po njenih besedah se je članom prokurdske stranke HDP zdelo pomembno, da je mednarodnih opazovalcev na volitvah čim več, predvsem v vzhodnem delu države, kjer živi veliko Kurdov, saj sta tam represija in omejevanje političnega delovanja pogosta praksa.

Povedala je, da si je njena delegacija ogledala štiri volišča, pri čemer so na vseh opazili močno povečano prisotnost vojske in policije. Pripadniki obeh so po njenih besedah stali neposredno ob volilnih skrinjicah, četudi bi morali biti v skladu s pravili nekoliko oddaljeni od njih.

Dejala je, da neposrednega nadlegovanja ali napadov niso opazili, so pa policisti dva člana delegacije evropske Levice priprli, nekatere so zasledovali, po njenih besedah sta policija in vojska s svojo prisotnostjo dosegli psihološki učinek nelagodja med prebivalstvom.