V projektu novega evropskega sistema zračne obrambe sodeluje tudi Slovenija

Pismo o nameri o krepitvi evropskega stebra v Natovi združeni zračni in protiraketni obrambi prek iniciative Zaščita evropskega neba je podpisal tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, je na Twitterju zapisalo obrambno ministrstvo. Iniciativa prinaša praktični pristop h krepitvi Natovih zračnih in raketnih zmogljivosti v Evropi, so navedli.

Z vzpostavitvijo novega sistema zračne obrambe si države želijo zapolniti vrzeli v sedanjem obstoječem sistemu zveze Nato za Evropo. Pomanjkljivosti so med drugim opazili pri obrambi pred balističnimi izstrelki, ki na svoji poti dosežejo visoke višine, pa tudi pri obrambi pred brezpilotnimi letali in manevrirnimi izstrelki. 

Ozadje nemške pobude je predvsem ruska invazija na Ukrajino, ki je po mnenju Nata bistveno spremenila varnostne razmere v Evropi. Protiraketna obramba v Evropi je bila namreč doslej namenjena predvsem morebitnim grožnjam iz Irana, ravno zato pa obrambni ministri poudarjajo potrebo po dodatnih prizadevanjih na področju zračne obrambe.

V okviru projekta naj bi države skupaj kupovale nove oborožitvene sisteme, s katerimi bodo karseda ceneje vzpostavile zračno obrambo teritorija. "Na ta način izpolnjujemo našo skupno odgovornost, da se zavzemamo za varnost na naši celini," je ob začetku projekta dejala nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht.

Pri projektu poleg Nemčije in Slovenije sodeluje še 13 držav. K današnjemu podpisu so pristopile še Velika Britanija, Slovaška, Norveška, Latvija, Madžarska, Bolgarija, Belgija, Češka, Finska, Litva, Nizozemska in Romunija. Po navedbah diplomatov pa se želi pridružiti tudi Estonija.

Nemški kancler Olaf Scholz je načrte za nov evropski sistem zračne obrambe napovedal že konec avgusta, ko je govoril o koristi za varnost celotne Evrope in trdil, da bi bila skupna evropska zračna obramba bolj stroškovno učinkovita in uspešna, kot če bi vsaka država gradila lastno zračno obrambo.

Nemčija trenutno uporablja rakete zračne obrambe Stinger za naloge bližnjega dosega in protiletalske naloge ter protiraketni sistem Patriot za srednji doseg. V prihodnosti pa namerava izpopolniti tudi obrambo pred balističnimi izstrelki, ki na svoji poti dosežejo visoko višino. V luči tega je ena od verjetnih možnosti nabava izraelskega protiraketnega sistema Arrow 3, ki lahko uniči izstrelke do višine več kot 100 kilometrov. Poleg tega potekajo razprave o nakupu dodatnih sistemov Patriot in Iris-T.

Obrambni ministri Nata bodo danes sklenili dvodnevno zasedanje v Bruslju. V ospredju pogovorov bodo odvračalna in obrambna drža zavezništva v luči vojne v Ukrajini ter krepitev proizvodnje orožja, ki je tudi povezana z vojno. Šarec bo medtem z nemško kolegico Lambrecht podpisal deklaracijo o okrepitvi sodelovanja. Na dnevnem redu bodo tudi eksplozije v Baltskem morju, ki so povzročile uhajanje plina iz plinovodov Severni tok 1 in 2. Zasedanje, na katerem bosta prvič v celoti sodelovali tudi Švedska in Finska, pa bodo sklenili z razpravo o mednarodnih misijah.