Glede na novo analizo, objavljeno danes, je Rusija od izvoza fosilnih goriv v prvih 100 dneh po invaziji države na Ukrajino kljub zmanjšanju obsega izvoza v maju zaslužila 93 milijard evrov prihodkov. In kljub korakom za omejevanje uvoza iz Rusije je v tem obdobju EU še vedno uvozila 61 odstotkov vsega ruskega izvoza fosilnih goriv v vrednosti približno 57 milijard evrov.
Prihodek od izvoza fosilnih goriv je glavni vir financiranja ruske vojaške agresije, ki zagotavlja 40 odstotkov prihodkov zveznega proračuna. Zaradi visokih svetovnih cen goriv so se prihodki kljub zmanjšanju celotnega obsega ruskega izvoza povečali. Ruski finančni minister je pred kratkim poudaril, da se bodo prihodki države od izvoza fosilnih goriv letos močno povečali, del teh povečanih prihodkov pa bo porabljen za financiranje tega, kar ruska vlada še naprej imenuje posebna operacija v Ukrajini.
Maja je celoten obseg izvoza fosilnih goriv iz Rusije padel za 15 odstotkov v primerjavi z obdobjem pred invazijo, saj je EU maja zmanjšala dnevni uvoz iz Rusije za 20 odstotkov, zaradi česar se je močno zmanjšalo povpraševanje s Poljske, Baltika in nordijskih držav. Cene ruske nafte so bile tudi 30 odstotkov nižje od mednarodnih tržnih cen, saj so se številne države in podjetja izogibale ruskim dobavam. Zmanjšanje povpraševanja in znižane cene sta Rusijo maja stala približno 200 milijonov evrov na dan.
Vendar pa številni opazovalci ostajajo zaskrbljeni, da evropske vlade ne ukrepajo dovolj hitro, da bi omejile uvoz ruske nafte in plina pred sezonskim zimskim porastom povpraševanja in tako evropski potrošniki nehote še naprej financirajo vojna prizadevanja Kremlja. "Dosedanji napredek je veliko prepočasen glede na nujno potrebno podporo Ukrajini," je dejal glavni analitik CREA Lauri Myllyvirta. "Potrebni so veliko močnejši ukrepi, da se prekine dotok gotovine v Rusijo. Globalno moramo pospešiti uporabo čiste energije, da bi nadomestili uvoz fosilnih goriv in sprostili visoke cene goriva, ki povečujejo prihodke Rusije."
Analiza kaže tudi, kako je Kitajska zdaj prehitela Nemčijo kot največjo uvoznico ruskih fosilnih goriv. Kitajski uvoz se je povečal, medtem ko je Nemčiji v zadnjih mesecih uvoz uspelo skromno zmanjšati. V prvih 100 dneh ruske invazije je bila glede na analizo največja uvoznica Kitajska z 12,6 milijarde evrov uvoza, sledijo ji Nemčija z 12,1 milijarde evrov, Italija s 7,8 milijarde evrov, Nizozemska s 7,8 milijarde evrov, Turčija z 6,7 milijarde evrov, Poljska s 4,4 milijarde evrov, Francija s 4,3 milijarde evrov, Indija s 3,4 milijarde evrov in Južna Koreja s 3,4 milijarde evrov.
V prihodke Rusije sta najbolj zarezali Poljska in Združene države, saj sta maja zmanjšali uvoz za 30 milijonov evrov oziroma 20 milijonov evrov na dan, v primerjavi s časom pred invazijo. Litva, Finska in Estonija so prav tako močno posegle v ruske prihodke, saj so jih znižale za več kot 50 odstotkov. Kostjantin Krinicki, vodja energetike pri nevladni organizaciji Ecoaction, je vlade pozval, naj pospešijo prizadevanja za prenehanje uvoza ruskih fosilnih goriv. "Želimo zagotoviti, da bo Ukrajina čim prej zmagala v tej vojni," je dejal. "Popoln in takojšen embargo na vso rusko nafto, plin in premog je ključ do miru v Ukrajini. Ne želimo, da bi teh sto dni vojne postalo prvih od mnogo drugih."
