Ministri za evropske zadeve podprli podelitev statusa kandidatke Ukrajini

Ministri za evropske zadeve so na zasedanju v Luxembourgu podprli podelitev statusa kandidatke Ukrajini. Država, ki jo je raztrgala vojna, je tako vse bližje priključitvi Evropski uniji. O uredni podelitvi statusa bodo sicer odločali na zasedanju konec tedna, je dejal francoski minister za evropske zadeve Clement Beaune. Kot je dejal po srečanju, je bila opredelitev v "popolnem soglasju".

Zasedanja se je udeležila tudi slovenska ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ki je po telefonu govorila tudi z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo. Slednjemu je zagotovila slovensko podporo Ukrajini pri pridobitvi statusa kandidatke za članstvo v EU in napovedala, da bo kmalu obiskala Kijev, je na na spletu zapisalo slovensko zunanje ministrstvo. Kuleba se ji je za podporo zahvalil.

Vrh v četrtek in petek, kjer bodo tudi dokončno odločali o podelitvi statusa kandidatke, bo sicer prvi za novega slovenskega premierja Roberta Goloba, v ospredju pa bodo predvidoma širitvena vprašanja. V ponedeljkovem pismu voditeljem EU je predsednik Evropskega sveta Charles Michel pozval, naj na zasedanju Ukrajini in Moldaviji podelijo status kandidatke za članstvo v Uniji. Obenem je poudaril pomen napredka pri širitvi EU na Zahodni Balkan, za kar se zavzema tudi več držav članic. Med aktivnejšimi je Slovenija, ki je pripravila predlog, da se Bosni in Hercegovini že na tem vrhu podeli status kandidatke za članstvo v Uniji.

Golob: Politično sporočilo podpore si na vrhu EU zasluži tudi BiH

Predlog o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini in Moldaviji je jasno sporočilo državama, da lahko računata na članstvo v EU, je danes po zaprti seji odborov DZ za zunanjo politiko in zadeve EU dejal premier Robert Golob. Politično sporočilo o podpori si po njegovih besedah na vrhu EU zasluži tudi BiH.

Na skupni seji odborov so poslanci soglasno potrdili sklepe, s katerimi so začrtali zunanjepolitično usmeritev Slovenije pred zasedanjem Evropskega sveta, ki bo potekal v četrtek in petek v Bruslju in na katerem naj bi voditelji odločili o podelitvi statusa kandidatke za članstvo Ukrajini in Moldaviji, je dejal. "Prvič v zgodovini Evropska komisija ni pristopala tehnokratsko, v smislu da bi kandidatkam za članstvo v EU predložila pogoje in šele po njihovi izpolnitvi pričela s pogovori na politični ravni," je po seji obeh odborov dejal premier.

Glede konkretne pomoči in usmeritve Slovenije je dejal, da je bila odločitev o oklepnih vozilih, ki jih je poslala Ukrajini, sprejeta v času prejšnje vlade. Poudaril je, da to ni bila solo akcija Slovenije, temveč je bila koordinirana skupaj z zavezniki.

Ukrajince v tem trenutku najbolj zanimajo slovenske sposobnosti in zmožnosti na področju razminiranja, je Golob dejal glede nadaljnje podpore Ukrajini. "Pomoč na tem področju smo jim že obljubili. S tem sledimo interesom Ukrajine in jim ne vsiljujemo tistega, kar ne potrebujejo. Ko bodo zaprosili za nekaj, kar je v naši zmogljivosti, da naredimo, in če bo to imelo smisel, jim bomo zopet pomagali," je še dodal.

Ministri članic EU, pristojni za evropske zadeve, so bili sicer danes na zasedanju v Luxembourgu soglasni, da naj EU Ukrajini podeli status kandidatke za članstvo v Uniji. Dokončno odločitev bodo na vrhu sprejeli voditelji EU.

Golob na vrhu vidi možnost za napredek tudi na področju Zahodnega Balkana, zlasti glede evropske poti Bosne in Hercegovine. "Ocenjujemo, da je ravno BiH tista, ki si najbolj zasluži politično sporočilo o podpori," je dejal premier in pri tem poudaril, da tako kot Ukrajina ni odgovorna, da tam divja vojna, tudi BiH ni odgovorna, da so danes tam razmere takšne, kakršne so.

"Po našem mnenju si BiH zasluži posebno obravnavo in jasno sporočilo podpore. Razumemo njihove notranje izzive, vendar si želimo, da tudi oni v čim krajšem času postanejo kandidatka za vstop v EU," je dejal. V luči tega so se na seji zavzeli, da se vzporedno z razpravami glede podelitve statusa kandidatke za članstvo Ukrajini in Moldaviji na vrhu EU opravijo tudi temeljite razprave o Zahodnem Balkanu.

Kot je po ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov EU povedala ministrica Fajon, je ta predlog med kolegi iz drugih držav članic naletel na veliko podpore.

Voditelji bodo razpravljali še o ideji evropske politične skupnosti, katere namen bi bil krepitev političnega dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami, in rezultatih konference o prihodnosti Evrope, med katerimi so tudi zahteve po spremembah pogodb EU.

Premier Golob zagotavlja, da bo stališča glede zunanjepolitičnih vprašanj oblikoval v sodelovanju z državnim zborom. Tako se udeležuje tudi današnje skupne seje odborov državnega zbora za zunanjo politiko in za zadeve EU, na kateri bodo poslanci za zaprtimi vrati razpravljali o slovenskih izhodiščih za vrh.

Več evroposlancev na pobudo Nemca pozvalo Metsolo k podpori statusu kandidatke za BiH

Več evropskih poslancev je na pobudo slovenskega evroposlanca Matjaža Nemca (S&D/SD) predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo pozvalo k podpori slovenskemu predlogu, da se BiH podeli status kandidatke za članstvo v EU. To bi po njihovih besedah državi poslalo pomembno politično sporočilo. "Cilj predloga za takojšnjo podelitev statusa kandidatke BiH, ki ga je podala nova slovenska vlada, je poslati nujno potrebno in pozitivno sporočilo tej državi, s katerim bi ponovno potrdili njeno evropsko prihodnost in dali ključen zagon za izvedbo potrebnih reform," je zapisalo okoli 20 evropskih poslancev s prvopodpisanim Nemcem.

Takšno sporočilo BiH, začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo ter vizumska liberalizacija za Kosovo bi po njihovem mnenju ponovno potrdili zavezanost EU, da Zahodni Balkan sodi v evropsko družino in obnovili kredibilnost unije, ki je bila "močno spodkopana v zadnjih letih".

Ruska agresija na Ukrajino dramatično spreminja svetovni red, ob čemer se krepi strah glede nestabilnosti v že tako krhki regiji Zahodnega Balkana, predvsem pa v BiH, so dodali evroposlanci. "EU mora zdaj ukrepati enotno in ne sme pozabiti na Zahodni Balkan oziroma tveganja, da bi se njena kredibilnost v regiji še zmanjšala," so zapisali.

Slovenski evroposlanec iz vrst socialistov in demokratov, sicer tudi član odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve, je ob tem izrazil prepričanje, da bo Metsola na zasedanju Evropskega sveta predala jasno in nedvoumno sporočilo, da se BiH podeli status kandidatke za članstvo v EU.

Ob Nemcu so od evropskih poslancev iz Slovenije pismo podpisali še Milan Brglez (S&D/SD), Irena Joveva in Klemen Grošelj iz vrst liberalcev ter Franc Bogovič (EPP/SLS).

Slovenija je pripravila predlog, da bi status kandidatke BiH podelili že na vrhu EU konec tedna. Pred začetkom pristopnih pogajanj bi morala nato ta zahodnobalkanska država sprejeti zakone, opredeljene v političnem dogovoru, ki so ga ta mesec politične stranke iz BiH dosegle na pogovorih v Bruslju. To so zakon o visokem sodnem in tožilskem svetu, zakon o sodiščih, zakon o preprečevanju konflikta interesov ter zakon o javnem naročanju, je razvidno iz predloga.