Ukrajinsko sodišče je zaradi obtožb o spodkopavanju državne suverenosti prepovedalo delovanje največje proruske stranke v državi, Opozicijske platforme za življenje, in odločilo, da se njeno premoženje prenese v državno last. Poleg tega so ukrajinske oblasti zaradi obtožb o izdaji pridržale tajkuna Viktorja Medvedčuka, ki je stranko Opozicijska platforma za življenje ustanovil leta 2018.
Pritožbeno sodišče je prepovedalo delovanje politične stranke Opozicijska platforma za življenje, je v izjavi na družbenih omrežjih sporočil ukrajinski minister za pravosodje Denis Maliuska in dodal, da je sodišče odločilo, da se vse premoženje in druga sredstva stranke prenesejo v državno last.
Odločitev prihaja po tem, ko je ukrajinski predsednik marca podpisal odlok o prepovedi delovanja desetih strank, ki so jih varnostne službe prepoznale za naklonjene Moskvi.
Medvedčuk sicer velja za glavnega zaveznika predsednika Vladimirja Putina v Kijevu. Svojo stranko je vodil na parlamentarnih volitvah leta 2019, ko je zasedla drugo mesto, tik za blokom Zelenskega. V ukrajinskem parlamentu je imela približno trideset poslancev, preden jo je Zelenski z odlokom marca, po začetku ruske invazije, prepovedal.
Zelenski: Rusija bo okrepila napade
Začenja se resnično zgodovinski teden, "saj bomo dobili odgovor Evropske unije o statusu Ukrajine kot kandidatke", je v nedeljskem večernem videonagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Pri tem je opozoril, da je v luči te odločitve pričakovati "večjo sovražno dejavnost" Moskve, a zatrdil, da so ukrajinske sile na to pripravljene.
"Od leta 1991 je bilo za Ukrajino le malo tako usodnih odločitev, kot je ta, ki jo čakamo," je dodal in izrazil prepričanje, da je "le pozitiven odgovor v interesu celotne Evrope".
Potem ko je Evropska komisija prejšnji petek izdala pozitivno priporočilo, bodo voditelji članic EU v četrtek in petek odločali, ali naj Ukrajini uradno podelijo status kandidatke. Za zeleno luč je potrebno soglasje vseh 27 članic.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je voditelje držav članic EU pozval, naj na zasedanju v Bruslju konec tedna Ukrajini in Moldaviji podelijo status kandidatke za članstvo v uniji. "Čas je, da priznamo, da je prihodnost Ukrajine, Moldavije in Gruzije v EU. Povabil vas bom, da Ukrajini in Moldaviji podelite status kandidatke," je zapisal v tradicionalnem vabilu voditeljem držav članic pred vrhom.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je medtem opozoril, da bi se vojna v Ukrajini lahko nadaljevala "več let", in pozval zahodne države, naj bodo pripravljene ponuditi dolgoročno vojaško, politično in gospodarsko pomoč."Naša podpora Ukrajini ne sme oslabiti, čeprav so stroški visoki – ne le v smislu vojaške podpore, ampak tudi zaradi naraščajočih cen energije in hrane," je Stoltenberg povedal za nemški časnik Bild.
Ukrajina poziva zahodne države, naj povečajo dobavo orožja, kljub opozorilom Rusije, da bi to lahko sprožilo širši konflikt.
Rusija: Po napadu na naftne ploščadi v Črnem morju več ranjenih in pogrešanih
V ukrajinskem napadu na naftne ploščadi družbe Čornomornaftogaz ob obali Krima v Črnem morju so bile ranjene tri osebe, sedem pa jih še pogrešajo, je sporočil proruski voditelj Krima Sergej Aksionov. Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass naj bi v Rusiji zaradi napadov že sprožili kazenski postopek. "Žal lahko potrdimo, da so bili v napadu trije ranjeni, sedem pa je pogrešanih," je na Telegramu zapisal Aksionov in dodal, da se nadaljuje reševanje morebitnih drugih poškodovanih s pomočjo patruljne ladje in letalstva.
Tudi ukrajinski poslanec Oleksij Hončarenko je poročal o raketnih napadih na naftne ploščati, medtem ko ukrajinska vojska incidenta ni želela komentirati.
Aksionov, ki ga je Rusija po priključitvi Krima leta 2014 postavila za guvernerja polotoka, je sicer pred tem dejal, da je bilo ranjenih pet ljudi. Dejal je, da so bile tarče napadov tri naftne ploščadi, zaradi česar so evakuirali 94 ljudi, 15 vojakov pa je ostalo za varovanje objektov. Zadeta naj bi bila le ena ploščad.
Po poročanju ruske tiskovne agencije Tass so v Rusiji zaradi napadov že sprožili kazenski postopek. Gre za prvi napad na energetsko infrastrukturo na morju ob Krimu, odkar je Rusija 24. februarja začela vojaško operacijo v Ukrajini. Družba Čornomornaftogaz, za katero so ZDA od leta 2014 uvedle sankcije, sicer upravlja več plinskih in naftnih polj v Črnem in Azovskem morju.
Borrell: Blokada žita je vojni zločin
Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je danes podprl napore Združenih narodov za to, da bi Rusija odpravila blokado ukrajinskih pristanišč. Pojasnil je, da pogovori v okviru ZN napredujejo, in izrazil prepričanje, da bo dogovor na koncu dosežen.
"Nemogoče si je predstavljati, da milijoni ton pšenice ostajajo blokirani v Ukrajini, medtem ko drugod po svetu ljudje trpijo lakoto. To je resnični vojni zločin, tako da si ne morem predstavljati, da bo to še dolgo trajalo," je Borrell povedal ob prihodu na današnje zasedanje zunanjih ministrov EU.
Ponovil je, da za prehransko krizo niso krive evropske sankcije proti Rusiji, kot trdi Moskva, saj ne veljajo za hrano in gnojila. Opozoril je, da milijoni ljudi ta teden ne bodo imeli kaj jesti.
"Vojna bo imela dramatične posledice za svet. Rusijo pozivamo, da odblokira pristanišča," je dejal Borrell.
Tudi francoska zunanja ministrica Catherine Colonna, katere država trenutno predseduje Svetu EU, je poudarila, da "se mora Rusija nehati igrati z globalno lakoto". "Blokada žita je nevarna za stabilnost v svetu," je povedala ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov.
Litva omejuje prevoz blaga med Kaliningradom in celinsko Rusijo
Rusko zunanje ministrstvo je danes zahtevalo takojšnjo odpravo litovskih "odkrito sovražnih" omejitev pri železniškem prevozu blaga, ki je podvrženo sankcijam EU, v rusko eksklavo Kaliningrad, ki se nahaja med Litvo in Poljsko. "Če v bližnji prihodnosti prevoz tovora med Kaliningrajsko regijo in preostalim ozemljem Ruske federacije prek Litve ne bo v celoti obnovljen, si Rusija pridržuje pravico, da sprejme ukrepe za zaščito svojih nacionalnih interesov," so na ministrstvu zapisali v izjavi.
Z ministrstva so sporočili tudi, da so pozvali litovskega odpravnika poslov v Moskvi in protestirali zaradi "provokativnih" in "odkrito sovražnih" ukrepov njegove domovine. "Položaj je več kot resen in zahteva zelo poglobljeno analizo pred oblikovanjem kakršnih koli ukrepov in odločitev," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Litva je prejšnji teden sporočila, da prepoveduje železniški prevoz blaga, za katerega veljajo sankcije EU, iz celinske Rusije v Kaliningrad. Na seznamu sankcioniranega blaga so se znašli premog, kovine, gradbeni material in napredna tehnologija. Po besedah guvernerja Kaliningrada Antona Alihanova bo prepoved vplivala na približno 50 odstotkov vsega uvoza v eksklavo.
Na nastalo situacijo se je odzvala tudi Ukrajina. "Rusija nima pravice groziti Litvi. Moskva je sama kriva za posledice svoje neizprosne in neupravičene invazije na Ukrajino," je na družbenih omrežjih zapisal ukrajinski zunanji minister Dmitrij Kuleba.
Ruski poslovnež v izgnanstvu Mihail Hodorkovski je sicer v pogovoru za časnik Financial Times v nedeljo menil, da bi naslednji korak Kremlja lahko bila zračna blokada Litve, ki bi Rusiji omogočila direktne prelete do Kaliningrada. S tem bi Moskva Nato postavila pred dilemo, ali naj v baltski državi vojaško posreduje, je opozoril Hodorkovski.
"Putin bo na koncu zagotovo izgubil. Če bo zdaj zmagal v Ukrajini, bo zaradi notranjih težav začel vojno z Natom. In sčasoma bo to vojno izgubil. Če ne bi bilo toliko žrtev, bi rekel, da sem pravzaprav kar vesel, da se je podal na pot, ki ga bo pripeljala do propada. Toda ta konkretna zmaga v Ukrajini je v celoti odvisna od Zahoda," je še dejal Hodorkovski.
Vojna v Ukrajini vzpodbudila tihotapljenje beguncev v Avstrijo
Avstrijske oblasti so ob svetovnem dnevu beguncev opozorile, da je vojna v Ukrajini vzpodbudila tihotapljenje beguncev, zlasti tistih, ki v Avstriji nimajo možnosti za azil. Poročilo o trgovini z ljudmi za leto 2021 navaja, da je v preteklem letu v državo vstopilo 41.612 beguncev, povečalo pa se je tudi število aretacij trgovcev z ljudmi.
Poročilo o trgovini z ljudmi za leto 2021 ugotavlja, da so v Avstriji v preteklem letu zabeležili tretje najvišje število prihodov beguncev v zadnjih desetih letih, in sicer 41.612. Več jih je bilo le v letih 2015 in 2016, ki ju je zaznamoval rekorden begunski val zaradi vojne v Siriji.
Notranji minister Gerhard Karner je na novinarski konferenci izpostavil zlasti "agresivno in brutalno trženje" trgovcev z migranti iz držav, katerih državljani nimajo skoraj nobenih možnosti za pridobitev azila. Trenutno namreč beležijo veliko število prošenj za azil s strani državljanov Indije, Pakistana, Alžirije, Tunizije in Maroka.
Letos je bilo vloženih že približno 3200 prošenj za azil s strani indijskih, turških in tunizijskih državljanov. Število hitrih postopkov pa se je povečalo s približno 3600 v celotnem lanskem letu na 4000 samo v prvih petih mesecih letošnjega leta. "Imamo delujoč, verodostojen in pošten azilni sistem, ki ga je treba zaščititi pred zlorabami trgovcev z ljudmi, da bo dostopen tistim, ki ga resnično potrebujejo," je dejal Karner.
Poročilo navaja, da se je povečalo tudi število aretacij trgovcev z ljudmi. Leta 2020 je bilo zaradi suma trgovine z ljudmi aretiranih 311 oseb, leta 2021 pa se je to število povečalo na 441, kar je največ v zadnjih petih letih. Letos je bilo v prvih petih mesecih že več kot 200 aretacij zaradi suma trgovine z ljudmi.
Vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na položaj beguncev v Avstriji. Po Karnerjevih podatkih je v državi 76.000 vojnih beguncev. Letos so izdali 9000 pozitivnih odločb o azilu in približno 20.000 negativnih.
Avstrija sicer že leta izvaja poostren nadzor na svojih mejah s Slovenijo in Madžarsko. Od novembra leta 2017 do 11. maja 2022 je kot razlog za sistematičen nadzor, ki naj bi ga znotraj schengna ne bilo, navajala teroristično grožnjo, od 12. maja pa velja dodaten razlog, in sicer nevarnost tihotapljenja orožja iz Ukrajine.
