V Rigi nov poziv Pahorja k podpori BiH za status kandidatke za vstop v EU

Slovenski predsednik Borut Pahor se na povabilo latvijskega predsednika Egilsa Levitsa udeležuje vrha pobude Tri morja v latvijski prestolnici Rigi, ki bo trajal tri dni, so sporočili iz urada predsednika. V razpravi med predsedniki držav članic EU  je dejal, da je pobuda na dobri poti k uresničevanju svojega strateškega cilja - boljše povezave med severom in jugom vzhodnega dela EU.

Ob tem je poudaril, da bi morali izboljšati tudi medsebojno povezanost z zahodom EU ter z vzhodnim in jugovzhodnim sosedstvom unije. Prav tako je pozdravil delovanje Sklada Tri morja in se zavzel za okolju prijazne infrastrukturne projekte. Infrastrukturna povezanost je eden izmed ciljev pobude. V tej luči je hrvaški premier Andrej Plenković danes v svojem nagovoru voditeljem najavil dvig kapacitete plinskega terminala na Krku z 2,9 na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina, kar bo po njegovih besedah zelo koristno tudi za sosednje države, vključno s Slovenijo.

Sodelovanje z Ukrajino in Zahodni Balkan

Pozornost voditeljev je bila sicer letos v veliki meri posvečena vojni v Ukrajini in načinom sodelovanja s to državo. Prisotne je po virtualni povezavi nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Po koncu plenarnega zasedanja so predsedniki sprejeli skupno deklaracijo, v katero so med drugim zapisali odločitev, da Ukrajino povabijo k partnerstvu pobude Tri morja.

Nekaj pozornosti so predsedniki sodelujočih držav posvetili tudi evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana in položaju regije v sodobni evropski politični in varnostni arhitekturi. Pahor je ob tem znova poudaril pomen čimprejšnje širitve EU na Zahodni Balkan. Pahor je predlagal, naj takšno odločitev sprejme tudi Evropski svet, ki bo zasedal ta teden. Slovenski predsednik je prepričan, da bi dodeljeni status kandidatke okrepil proevropske sile v Bosni in Hercegovini in pospešil dinamiko notranjega prilagajanja evropskim normam.

"Zdi se mi, da je to ena zadnjih priložnosti, ko lahko Evropska unija sama, po svoji politični volji, sporoči Bosni in Hercegovini, da verjame v njeno evropsko perspektivo, ne da bi dala kakršenkoli pogoj za to odločitev. To je močan signal vere in zaupanja v politično moč BiH," je dejal.

Spomnimo, da je predsednik že prejšnji teden predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu poslal pismo, v katerem se zavzema, da bi se Bosni in Hercegovini dodelil status kandidatke za članstvo v Evropski uniji brez pogojev. S tem bi se po Pahorjevem prepričanju okrepile proevropske sile v Bosni in Hercegovini in dinamika notranjega prilagajanja evropskim normam. Na predsedniškem panelu je podrobneje predstavil tudi vsebino tega pisma.

Konec tedna morda že soglasje za sprejem predloga

Nekateri voditelji držav so predlog izrecno podprli, med njimi tudi poljski predsednik Andrzej Duda, ki je pobudo predsednika Pahorja, da se BiH podeli status kandidatke, omenil in odprto podprl na novinarski konferenci voditeljev.

"Bosna čaka na prvi signal EU v zvezi z njeno evropsko perspektivo že tako rekoč 20 let. Čeprav moje pismo prihaja pozno, voditelji vedo, kako pomembno je izkoristiti ta trenutek. Upam, da EU ne bo zamudila te velike priložnosti," je na srečanju še ocenil Pahor.

Slovenski predsednik je ob robu vrha opravil tudi več krajših srečanj. Dvostransko se je prvič sestal z novo predsednico Madžarske Katalin Novak. V pogovoru sta potrdila prijateljske odnose, Pahor je madžarsko predsednico ob tem tudi povabil, da obišče Slovenijo. Tudi ona je, sicer po srečanju, na svojem uradnem twitter profilu podprla Pahorjevo pobudo za "odprtje poti Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo" ter sporočila, da bo Slovenijo obiskala 15. julija. 

Po drugi strani doslej Pahorjevemu predlogu še nihče ni odkrito nasprotoval, kar vliva upanje, da bi se morda do konca tedna oblikovalo potrebno soglasje za njegov sprejem. Glede na predlog, ki ga je pridobila STA, bi Bosni in Hercegovini status kandidatke za članstvo v uniji tako podelili že na vrhu EU, ki bo v četrtek in petek v Bruslju in bo prvi za novega slovenskega premierja Roberta Goloba.

Pred začetkom pristopnih pogajanj bi morala ta zahodnobalkanska država nato sprejeti zakone, opredeljene v političnem dogovoru, ki so ga politične stranke iz BiH dosegle na pogovorih v Bruslju pred enim tednom. To so zakon o visokem sodnem in tožilskem svetu, zakon o sodiščih, zakon o preprečevanju konflikta interesov ter zakon o javnem naročanju, je razvidno iz predloga.

Oglasila se je tudi Tanja Fajon

V zvezi s Pahorjevim predlogom glede statusa BiH  se je oglasila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je povedala, da je predlog na zasedanju zunanjih ministrov unije v Luksemburgu "naletel na veliko podpore, predvsem pa veliko razumevanja med kolegi. Ker se vsi zavedajo, da Zahodni Balkan ima to širitveno perspektivo in da potrebuje našo politično podporo in zavezanost".

 Povedala je še, da je na drugi strani predlog naletel na presenečenje, a da se ji vseeno zdi pomembno, "da pošljemo ta politični signal, da Slovenija v regiji spodbuja proces širitve in da na države ne bo pozabila".

Dodala je, da se bo razprava tudi v krogu zunanjih ministrov nadaljevala. Voditelji držav članic bodo morali po njenih besedah na vrhu EU v četrtek in petek sprejeti pomembne korake. Pri tem ministrica Fajon računa predvsem na začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Obenem si želi, da bo Slovenija dobila močno razumevanje za predlog, da tudi BiH dobi čim prej status kandidatke.

Predlog gre po ministričinih navedbah v smer, da bi BiH prejela status kandidatke pod podobnimi pogoji kot Ukrajina. To pomeni status kandidatke čimprej, pred začetkom pristopnih pogajanj pa bi morala izpolniti vse nujne pogoje.

Predsednik EU sveta Michel: sprejel bi tudi Ukrajino in Moldavijo

Predsednik evropskega sveta Charles Michel kot potencialno državo za pridobitev statusa poleg Ukrajine predlaga še Moldavijo, namiguje pa tudi na Gruzijo. Državam članicam EU, ki se udeležujejo vrha Treh morij, je že v tradicionalnem vabilu pred začetkom srečanja zapisal, da je "čas, da priznamo, da je prihodnost Ukrajine, Moldavije in Gruzije v EU. Povabil vas bom, da Ukrajini in Moldaviji podelite status kandidatke".

Tako bi zgoraj navedene "ukrajinske" pogoje za podelitev statusa za vstop v EU (in morda tudi BiH) morali izpolniti tudi Moldavija in Gruzija. O tem se bodo države članice EU odločale na podlagi pretekli teden objavljenega mnenja Evropske Komisije. Ta je Moldavijo opozorila, da je na pravi reformni, protikorupcijski in evropski poti, vendar pa je pred njo še dolga pot. Glede Gruzije je komisija priporočila le, da se ji dodeli evropska perspektiva.

 Michel  je v pismu omenil tudi širitev Unije na Zahodni Balkan, zapisal je: "Zahodni Balkan je pomemben za EU in EU je pomembna za Zahodni Balkan. Zato moramo širitvenemu procesu znova dati energijo in narediti napredek pri integraciji partneric z Zahodnega Balkana," a se v njem ne sklicuje izrecno na BiH.

Na vrhu bi lahko po več letih čakanja vendarle začeli tudi pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo, ki ju Michel v pismu prav tako ne omenja, a to po navedbah virov pri EU ne pomeni še nič, saj pogajanja o sklepih vrha še potekajo.

Voditelji bodo v prihodnjih dveh dneh razpravljali še o ideji evropske politične skupnosti, katere namen bi bil krepitev političnega dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami, je napovedal predsednik Evropskega sveta. Gre za idejo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki jo je podal ob koncu konference o prihodnosti Evrope v začetku maja.

Rezultati te konference bodo tudi sicer na dnevnem redu zasedanja evropskih voditeljev, saj je  Evropski parlament na podlagi predlogov, oblikovanih v okviru tega posvetovanja z državljani EU, sprožil postopek za spreminjanje pogodb EU, do česar pa je več držav članic zadržanih.

Pobuda Tri morja

Pobuda Tri morja je forum 12 držav članic EU, ki so geografsko umeščene v srednji in vzhodni Evropi med tremi morji - Jadranskim, Baltskim in Črnim. To so Avstrija, Bolgarija, Češka, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Stalne partnerice pobude so še ZDA, Nemčija in Evropska komisija.

Srečanja pobude, ki je bila prvič predstavljena ob robu zasedanja ZN septembra 2015 v New Yorku, so doslej na ravni predsednikov držav potekala avgusta 2016 v Dubrovniku, julija 2017 v Varšavi, septembra 2018 v Bukarešti, junija 2019 v Ljubljani in na Brdu pri Kranju, oktobra 2020 virtualno v Talinu in julija 2021 v Sofiji.