Dogovori na COP26: Ustavitev krčenja gozdov in zmanjšanje izpustov metana

Več kot sto svetovnih voditeljev se je na podnebni konferenci COP26 zavezalo, da bodo do leta 2030 ustavili krčenje gozdov, poročajo tuji mediji. Za to bodo namenili približno 16,5 milijona evrov javnih in zasebnih sredstev. Strokovnjaki so pozdravili to potezo, vendar so opozorili, da podoben dogovor iz leta 2014 "sploh ni upočasnil krčenja gozdov" in da je zaveze tokrat treba izpolniti. Britanski premier Boris Johnson, ki gosti voditelje v Glasgowu, pa je dogovor označil za "pomemben sporazum za zaščito in obnovo gozdov na zemlji".

V državah, ki pravijo, da bodo podpisale obljubo – vključno s Kanado, Brazilijo, Rusijo, Kitajsko, Indonezijo in Demokratično republiko Kongo – leži okoli 85 odstotkov svetovnih gozdov. Nekaj ​​sredstev bo namenjenih državam v razvoju za obnovo poškodovanih zemljišč, boj proti požarom v naravi in ​​podporo avtohtonim skupnostim.

Vlade 28 držav se bodo prav tako zavezale, da bodo izkoriščanje gozdov preprečile v gospodarskih panogah, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in izdelkov, kot so palmovo olje, soja in kakav. Ta industrija namreč povzroča krčenje gozdov tako, da posekajo drevesa, tam pa potem naredijo prostor za pašne živali ali nasade. Več kot 30 največjih svetovnih podjetij se bo zavezalo, da bodo prenehala vlagati v dejavnosti, povezane s krčenjem gozdov, navaja BBC.

Ustanovljen bo tudi sklad v vrednosti 1,3 milijarde evrov za zaščito drugega največjega tropskega deževnega gozda na svetu v porečju Konga. Še milijardo evrov je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Gozdovi so pljuča Zemlje. Moramo jih zaščititi in obnoviti," je dodala ob napovedi sredstev.

V škotskem Glasgowu so že končali osrednji dvodnevni politični dogodek podnebne konference COP26, ki se ga je udeležilo okoli 120 svetovnih voditeljev, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša. Po koncu vrha voditeljev pa bo steklo delo pogajalcev, sprva na tehnični ravni, sledil bo ministrski del, nato pa še pogajanja na politični ravni. Pogajanja naj bi bila končana 12. novembra.

Voditelji so z ambicioznimi sporočili dali zagon pogajanjem, ki se osredotočajo na vprašanje, kako zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za omejitev segrevanja ozračja na občutno pod dve stopinji Celzija. Pomemben poudarek je tudi na prilagajanju podnebnim spremembam, ključno pa je tudi zagotavljanje 100 milijard dolarjev letne podnebne pomoči državam v razvoju.

Strokovnjaki opozarjajo, da do zdaj zastavljeni prostovoljni cilji držav ne zadostujejo za ustrezno omejitev segrevanja ozračja, kar bi lahko za Zemljo pomenilo katastrofalne posledice. Prav tako države zamujajo pri zagotavljanju obljubljene finančne podnebne pomoči.

V ponedeljek so voditelji v nacionalnih izjavah pozivali k odločnemu ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam. Opozarjali so, da se čas izteka, in posvarili pred jezo prihodnjih generacij, če rezultatov ne bo.

Svetovni voditelji so zdaj nadaljevali pogovore o blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, pa tudi o podnebni pomoči revnim državam. V prihodnjih dveh tednih konference bo pozornost usmerjena zlasti v podnebne pogajalce, ki morajo med drugim dokončati knjigo pravil za izvajanje pariškega sporazuma. Zaključek pogajanj je pričakovan v petek, 12. novembra, čeprav so podnebne konference znane po tem, da se pogosto zavlečejo.

Slovenska delegacija bo v Glasgowu štela več kot 50 članov. Ob premierju Janezu Janši so najpomembnejše vloge igrali še ministri za okolje in prostor Andrej Vizjak, za finance Andrej Šircelj ter za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Glavna slovenska podnebna pogajalka bo Tina Kobilšek.

Po zaključku dvodnevnega obiska je predsednik vlade navedel, da je ob robu podnebne konference potekalo veliko usklajevanj med EU in partnerji po svetu, ob tem pa je potekalo tudi reševanje številnih odprtih vprašanj. Veliko je bilo priložnosti tudi za bilateralne pogovore o sodelovanju Slovenije z državami iz drugih celin. "Lepo je povsod imeti prijatelje," je ob tem na družbenem omrežju zapisal Janša.

Zaveza k zmanjšanju izpustov metana za 30 odstotkov

Več kot 80 držav na podnebni konferenci je podprlo pobudo ZDA in EU za zmanjšanje izpustov metana, izredno močnega toplogrednega plina, za 30 odstotkov v tem desetletju. Pobuda za zmanjšanje izpustov metana bi po oceni strokovnjakov lahko pomembno kratkoročno vplivala na globalno segrevanje. Gre za drugi velik dosežek na COP26, potem ko se je več kot 100 držav že zavezalo h koncu krčenja gozdov do leta 2030. Med podporniki pobude je tudi Slovenija.

"Ena od najpomembnejših stvari, ki jih lahko storimo od danes do leta 2030, da ohranimo upanje na 1,5 stopinje, je znižanje izpustov metana, kakor hitro je mogoče," je poudaril ameriški predsednik Joe Biden. Omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja je cilj, h kateremu države spodbuja pariški sporazum.

Zavezo, ki jo je doslej podpisalo več kot 80 držav, je Biden označil za "prelomno". Vanjo so vključene države, ki prispevajo okoli polovico globalnih izpustov metana.

Predsednica Evropske komisije je ob tem spomnila, da bi lahko zmanjšanje izpustov metana "nemudoma upočasnilo podnebne spremembe". "Ne moremo čakati do leta 2050. Izpuste moramo zmanjšati hitro in metan je eden od tistih plinov, kjer lahko reze napravimo najhitreje," je dodala.

Slovenija pristopa k pobudi za krepitev izstopa iz premoga in k čistemu energetskemu prehodu

Slovenija bo v okviru dneva energije na podnebni konferenci COP26 pristopila k pobudi Zavezništvo za krepitev izstopa iz premoga, podpisala bo tudi izjavo o javni podpori k čistemu energetskemu prehodu, je sklenila vlada. Dan energije bo v škotskem Glasgowu potekal v četrtek in bo namenjen krepitvi globalnega energetskega prehoda.

Na tematskem dnevu za področje energije se pričakuje izvedba različnih aktivnosti in okroglih miz na ministrski ravni. Enega od ključnih dogodkov bo organiziralo Zavezništvo za krepitev izstopa iz premoga (Powering Past Coal Alliance), na katerem bodo njegovi člani predstavili ukrepe za pospešitev postopnega opuščanja premoga na svetovni ravni in prednostne ukrepe, s katerimi bomo dosegli prenehanje rabe premoga. "Razprava med vodilnimi svetovnimi osebnostmi bo vključevala napredek pri prenehanju javnega in zasebnega financiranja premoga ter pomembno vlogo nedržavnih akterjev pri spodbujanju prehoda s premoga na čisto energijo," so pojasnili na vladi.

V okviru dneva energije bodo države lahko podprle in podpisale tudi izjavo o javni podpori k čistemu energetskemu prehodu (Statement on Public Support for the Clean Energy Transition), namen katere je na mednarodni ravni sprejeti čim bolj široko zavezo k prehodu na čisto energijo in stran od fosilnih goriv s ciljem zagotoviti, da je svet na ambiciozni, jasno opredeljeni poti do podnebne nevtralnosti, ki je združljiva s ciljem 1,5 stopinje Celzija in v skladu z dolgoročnimi cilji pariškega sporazuma in na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanj.

"Slovenija podpira krepitev globalnih podnebnih ambicij, saj bo le tako možno doseči cilje pariškega sporazuma, skladno s poročilom Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) glede omejevanja segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija. Slovenija podpira pobudo Powering Past Coal Alliance in bo k njej pristopila. Slovenija podpira izjavo o javni podpori k čistemu energetskemu prehodu in jo bo na dnevu energije na COP26 podpisala," so dodali na vladi.

Modi napovedal podnebno nevtralnost Indije do leta 2070

Indija bo postala podnebno nevtralna do leta 2070, pa je na konferenci napovedal premier te države Narendra Modi. Gre za zadnjo od velikih onesnaževalk, ki je razkrila svojo časovnico za dosego neto ničelnih izpustov.

Največja svetovna onesnaževalka Kitajska cilja na neto ničelne izpuste do leta 2060. ZDA in EU sta napovedali letnico 2050, Indija pa naj bi torej podnebno nevtralnost dosegla leta 2070.

Modi je napovedal tudi povečanje ciljne inštalirane kapacitete za pridobivanje energije iz nefosilnih virov, zlasti sončne, na 500 gigavatov do leta 2030. Hkrati bo država do tega leta polovico svojih potreb po energiji pokrila z obnovljivimi viri.

Ogljična intenzivnost indijskega gospodarstva – obseg izpustov glede na bruto domači proizvod – se bo tako do leta 2030 znižala za 45 odstotkov, je napovedal Modi. Dosedanji cilj je bil 35 odstotkov.

Ob tem je indijski premier opozoril, da bo za doseganje ciljev nujna finančna pomoč razvitega sveta. Ta nosi tudi zgodovinsko odgovornost za ogljične izpuste.

"Vsi vemo resnico, da so bile dosedanje obljube, povezane s podnebnim financiranjem, prazne," je dejal Modi. "Svetovna ambicija na področju podnebnih financ ne more ostati enaka, kot je bila v času pariškega sporazuma," je dodal.

Podnebna finančna pomoč revnejšim državam naj bi od lani naprej letno znašala 100 milijard dolarjev. Razviti svet te obljube ne izpolnjuje. Modi je v ponedeljek pozval, naj se cilj zbranega denarja poviša na 1000 milijard dolarjev, kakor hitro bo mogoče.

V skladu s pariškim dogovorom morajo države pogodbenice vsakih pet let predložiti nove podnebne cilje. Rok za prvo posodobitev se je iztekel lani, zaradi covida-19 je večina držav z obveznostjo zamujala. Indija uradno svojih novih ciljev še ni predložila, a vse kaže, da gre le še za formalizacijo Modijevih napovedi, pravijo strokovnjaki.

Indija prispeva okoli sedem odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov, čeprav ima več kot 17 odstotkov svetovnega prebivalstva.