Vrh voditeljev na COP26: Nove zaveze Indije, Kitajska znova razočarala

Cilj konference je do leta 2030 omejiti segrevanje planeta na 1,5 stopinje Celzija, kar pomeni, da bi izpuste toplogrednih plinov morali zmanjšati za kar 45 odstotkov. Ogljično nevtralnost pa do sredine stoletja. Kar pa bo zaradi upiranja držav, katerih gospodarstvo je skoraj povsem odvisno od fosilnih goriv, nemogoče doseči.

Indijski premier Narendra Modi je v svojem govoru razkril novo zavezo Indije, da bo ta postala podnebno nevtralna do leta 2070, kar je sicer dvajset let kasneje, kot so cilji COP26 - države naj bi podnebno nevtralnost namreč dosegle najkasneje do leta 2050. A to je, kot piše BBC, vseeno pomembna zaveza in je zagotovo veliko bolj ambiciozna, kot zaveze, ki jih je tretja največja onesnaževalka na svetu podala doslej. Kot je povedal Modi, naj bi država tako povečala delež energije iz OVE za polovico do leta 2030, količino izpustov pa bi zmanjšala za milijardo ton. 

Veliko razočaranje drugega dne podnebnega vrha pa je Kitajska, največja onesnaževalka na svetu. Predsednik Ši Jiping se namreč ni udeležil vrha voditeljev, namesto tega je podal pisno izjavo, v kateri pa ni bilo nobenih novih zavez, čeprav se Kitajska sooča z glasnimi kritikami zaradi neambicioznosti svojega podnebnega načrta. 

Kopljemo lastne grobove

Antonio Guterres, generalni sekretar Združenih narodov, je v svojem uvodnem nagovoru na podnebni konferenci v Glasgowu voditelje pozval, da je zadnji čas, da prenehamo s kopanjem lastnih grobov.   Izpostavil je, da naša odvisnost od fosilnih goriv, človeštvo potiska čez rob: "Ali se ustavimo, ali pa bo naše početje ustavilo nas. Prenehajmo se do narave obnašati kot do stranišče školjke. Dovolj je sežiganja in kopanja globje in globlje. Kopljemo svoje lastne grobove."  

Zbrane je nagovoril tudi priljubljeni britanski naravoslovec sir David Attenborough, ki je podobno kot v svojem zadnjem dokumentarcu delil zgodbo o tem, kako se je v času njegovega življenja dvigovala količina toplogrednih plinov v zraku, temu pa je sledil dvig globalne povprečne temperature.  

Poudaril je, da smo po obdobju stabilnih klimatskih razmer, ki so omogočile razvoj in razcvet naše civilizacije, danes v težavah.  "Uporaba fosilnih goriv, uničevanje narave, naš odnos do industrializacije, danes smo že v težavah. Stabilnost, od katere je odvisen naš obstoj, se krha."  To je tudi zgodba o neenakosti, je izpostavil: "Tisti, ki so najmanj krivi za te probleme, bodo te najbolj občutili."  

Mladi nam lahko "dajo zagon, ki ga potrebujemo, da ponovno napišemo svojo zgodbo" in spremenijo tragedijo podnebnih sprememb v zmago", je poudaril in postavil vprašanje: "Ali želimo, da se naša zgodba konča kot zgodba najbolj pametne vrste, ki jo je ugonobila lastna nezmožnost, da zaradi zasledovanja kratkoročnih ciljev spregleda širšo sliko?"  Kot je zaključil, moramo izkoristiti to priložnost, da naredimo bolj enakopraven svet in naša motivacija ne sme biti strah, ampak upanje.  

Spregovoril je tudi princ Charles, ki je poudaril, da se je čas iztekel. Voditelje je nagovoril z besedami, da se zaveda bremena, ki ga nosijo na ramenih, ker so vse oči in upanje človeštva uprta vanje. Ponovil je, da bo boj s podnebnimi spremembami zahteval trilijone.

Biden: Smo na prelomni točki, opravičil se je za Trumpova dejanja

Spregovoril je tudi predsednik ZDA, ki sodijo med največje svetovne onesnaževalke, Joe Biden.  Ta ukrepanje za zaustavitev podnebne krize vidi kot velik potencial za svetovna gospodarstva. "Ob naraščajoči katastrofi vidim tudi veliko priložnost, ne le za ZDA, temveč za vse nas."

Biden je zavrnil kritike, da bo zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv prizadelo številna delovna mesta. "Gre za ustvarjanje delovnih mest. Elektrifikacija prometa, gradnja solarnih panelov in omrežja vetrnih turbin, vse to ustvarja dobra delovna mesta," je poudaril in dodal, da bi vztrajanje pri fosilnih gorivih povzročilo veliko gospodarsko škodo.

"Smo na prelomni točki," je ocenil Biden in spomnil na vse večjo razširjenost požarov, suš in drugih s podnebnimi spremembami povezanih katastrof. "Že zdaj se soočamo z upostošenjem sveta. Ne govorim hipotetično. Podnebne spremembe uničujejo življenja ljudi," je opozoril.

Ameriški predsednik je izpostavil, da ima svet priložnost, da investira vase in zgradi pravično, zeleno prihodnost, ob tem pa ustvari milijone dobro plačanih služb in priložnosti po vsem svetu. Vsak dan, ko ne ukrepamo, je izgubljen, je poudaril in dodal: "Naj bo Glasgow trenutek, ko bomo odgovorili klicu zgodovine."

Biden, ki je po umiku iz pariškega podnebnega sporazuma v času Donalda Trumpa ZDA letos spet vrnil k sporazumu, doseženem na zasedanju COP21 v Parizu leta 2015, je v boju proti podnebnim spremembam napovedal dejanja, ne le besede. "ZDA se niso le vrnile k sporazumu, upam, da bodo v času moje administracije postale zgled," je dejal.

Po Bidenovih navedbah se je v ZDA v zadnjem obdobju spremenilo tudi javno mnenje glede vpliva podnebnih sprememb. "Američani pred štirimi, petimi leti niso niti verjeli v podnebne spremembe, zdaj so spregledali," je še dejal.

Italijanski premier Mario Draghi, ki je minuli vikend gostil voditelje dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav (G20), je med drugim poudaril, da mora iti COP26 še korak dlje od zasedanja G20, na katerem so potrdili zavezo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. "COP26 mora biti začetek nekega novega obdobja, kvantni preskok v boju proti podnebnim spremembam," je poudaril.

Britanski premier Boris Johnson je v uvodnem nagovoru posvaril pred nezadržno jezo, če konferenca ne bo prinesla odločnih korakov naprej pri omejevanju segrevanja ozračja.

"Če voditelji ne bomo uspeli, nam prihodnje generacije ne bodo oprostile. Vedeli bodo, da je bil Glasgow zgodovinska priložnost, ki je nismo izkoristili. Obsojali nas bodo z grenkobo in zamero, ki jo že danes gojijo podnebni aktivisti. In imeli bodo prav," je opozoril Johnson.

"Do polnoči je le še minuta in potrebni so ukrepi," je ob začetku dvodnevnega vrha voditeljev iztekanje časa za odločno ukrepanje ponazoril Johnson. Dodal je, da mora konferenca v Glasgowu pomeniti začetek konca globalnega segrevanja: "Po Parizu je svet počasi ter z veliko napora in težavami zgradil rešilni čoln za človeštvo, zdaj pa je čas, da temu čolnu damo uspešno popotnico za plutje."

Britanski premier je pozval k izvajanju pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, doseženega na zasedanju COP21 v Parizu leta 2015. "Omejimo globalno segrevanje na 1,5 stopinje in začnimo potovanje proti bolj zeleni prihodnosti," je dejal. "Imamo tehnologijo, lahko zberemo finance. Vprašanje je, ali imamo voljo," je še poudaril Johnson.

Na podnebni konferenci tudi Janez Janša

Na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu poteka osrednji politični dogodek konference, vrh voditeljev. Udeležuje se ga tudi slovenski premier Janez Janša.  

Prisotnost so sicer napovedali tudi ameriški predsednik Joe Biden in njegov podnebni odposlanec John Kerry, avstralski premier Scott Morrison, med afriškimi voditelji pa denimo nigerijski predsednik Muhamadu Buhari ter njegov ganski kolega Nana Akufo Addo.

Ne bodo pa na COP26 potovali predsedniki največje onesnaževalke na svetu Kitajske Ši Jinping, Rusije Vladimir Putin ter Brazilije Jair Bolsonaro, poroča STA.  Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je po vrhu G20 v Rimu danes vrnil v Turčijo in po poročanju turških medijev odpovedal sodelovanje na podnebni konferenci. Kot razlog je Erdogan navedel nestrinjanje z organizatorji konference glede varnostnega protokola.

 O čem bodo razpravljali voditelji? 

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pojasnjujejo, da mora COP26 zagotoviti ukrepe za omejitev segrevanja ozračja za največ 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem in povečati ambicije glede prilagajanja, blaženja, izgub in škode ter podnebnega financiranja. Ključni cilj konference je tako doseči napredek glede odprtih vprašanj. 

Na MOP pri tem izpostavljajo dokončanje knjige pravil in navodil za izvajanje pariškega sporazuma, in sicer za nacionalno določene prispevke za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, skupne časovne okvire in predvsem dogovor glede 6. člena o mednarodnih ogljičnih trgih. Drugi pomemben cilj, ki bi ohranil odprte možnosti za omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, je dvig splošne ambicije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. 

Države morajo sprejeti tudi ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe, pomembne predvsem za najrevnejše države, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo, in zagotoviti ustrezno finančno pomoč državam v razvoju za spoprijemanje s podnebnimi spremembami. 

Razvite države morajo namreč najprej izpolniti obljubo o zagotavljanju 100 milijard USD letno v ta namen, za obdobje po letu 2025 pa se dogovoriti o povečanju tega zneska. Okrepiti je treba prizadevanja za večjo sprostitev sredstev zasebnega in javnega sektorja.  

Strokovnjaki opozarjajo, da doslej zastavljeni prostovoljni cilji držav ne zadostujejo za ustrezno omejitev segrevanja ozračja, kar bi za Zemljo pomenilo katastrofalne posledice. Prav tako države zamujajo pri zagotavljanju obljubljene finančne podnebne pomoči.